V njem je namreč nekoč deloval zavod za ljudi z duševnimi težavami, kakršnih v civiliziranem svetu ne bi smelo biti.
Iniciativa Muzej norosti je nastala leta 2013 iz zaskrbljenosti skupine posameznikov, večinoma domačinov, nad usodo gradu Cmurek, ki je bil od leta 2004 prazen in prepuščen propadu. "Zavedali smo se, da je to izjemna dediščina tega kraja, sicer težavna, a tudi zato je nujno, da se soočimo z njo," je med sprehodom skozi grad za STA povedala direktorica Muzeja norosti Sonja Bezjak.
Dejavnosti na gradu
Z aktivnostmi na gradu poskušajo preizpraševati pomen norosti s ciljem njegove detabuizacije, dezinstitucionalizacije in rekultivacije. Kot ob razstavi fotografij Simona Changa iz psihiatrične bolnišnice v Iraku piše Hana Čeferin, motivi norosti v umetniškem ustvarjanju segajo vsaj v antiko. "Zdi se, da prav umetnost odpira prostor, kjer so duševnim boleznim odvzete družbene stigme in jim je pripisan drugačen, pogosto simboličen pomen. Umetnost se še danes kaže kot prostor za oblikovanje različnih pogledov na duševne motnje in njihovih različnih, tudi pozitivnih interpretacij," je navedla.
Da je tanka linija med norostjo in genialnostjo, nakazuje razstava o skladateljih klasične glasbe s težavami v duševnem zdravju. Za jesen pa v Muzeju norosti pripravljajo razstavo o zgodovini obravnave ljudi z duševnimi motnjami, ki sega v 18. stoletje, ko so začeli "nore" ljudi izključevati iz skupnosti in jih zapirati v posebej zanje namenjene ustanove.
Zgodovina zavoda za ljudi z duševnimi težavami
V Sloveniji so po drugi svetovni vojni začeli uporabljati v ta namen številne gradove, ki so po nacionalizaciji ostali prazni, in takšna usoda je doletela tudi grad Cmurek, s katerim je od leta 1401 do leta 1931 upravljala štajerska rodbina Stubenberg. V njem je deloval Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate, v katerem je leta 1970 bivalo okoli 300 ljudi, kasneje še več.
Njihove tragične usode so bile vrsto let skrite za grajskimi zidovi, Muzej norosti pa želi to spremeniti in tem ljudem vrniti dostojanstvo. "Javnosti želimo pokazati, da so bili tu, v številnih primerih celotno njihovo življenje, zaprti resnični ljudje, z imeni in priimki. To ni brezimna množica ljudi, ki se jim reče norci ali duševno bolni ali drugačni ali ljudje s posebnimi potrebami, ampak so to resnični ljudje iz nekih resničnih življenj," je povedala Sonja Bezjak.
Žrtve tega sistema niso bili samo ljudje, ki so pristali v zavodu, ampak tudi njihovi svojci, ki velikokrat niso imeli druge možnosti, kot da pustijo svojega bližnjega tu. Številni tega še danes niso predelali, zato ima obisk Muzeja norosti zanje terapevtsko vlogo. "Včasih se nam zdi, da se pridejo sem spovedat. Obisk gradu je tako lahko obliž za njihove rane," je dejala predsednica sveta zavoda Darja Farasin.
Člani Muzeja norosti so doslej zbrali že veliko pričevanj, tudi nekdaj zaposlenih v zavodu Trate, in del njihovih navedb je danes razstavljenih v gradu. "Nihče ne govori o tem, da je bilo tukaj lepo in prijetno in da je takšne zavode treba ohraniti," je za STA še povedala Sonja Bezjak.
Vloga Muzeja norosti
Prizadevanja iniciative Muzej norosti so usmerjena v to, da takšnih zavodov ne bi več bilo. Zavod Trate je namreč država zaprla leta 2004 z namenom dezinstitucionalizacije in z obljubo, da bodo zaprli tudi vse ostale takšne institucije v Sloveniji. "Doslej se to še ni zgodilo. Zato potrebujemo ta muzej, da pokažemo, da je možno ne samo odpirati, ampak tudi zapirati zavode in da so možne druge oblike življenja, torej življenje v skupnosti. Službe so tiste, ki se morajo seliti za ljudmi, ne pa da se ljudi naseljuje k službam v neke zaprte, dislocirane lokacije," je dejala Sonja Bezjak.
Lani je Muzeju norosti grozila izselitev z gradu Cmurek, a je po menjavi vodstva Socialno varstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec uspel doseči dogovor in tako zdaj ostaja na gradu.
"Lansko leto je bilo za nas izjemno. Dobili smo dva mednarodno financirana projekta in s tem potrditev izjemnega pomena tega kulturnega spomenika in teme, ki jo obravnavamo, hkrati pa smo dobili obvestilo, da se moramo v 30-ih dneh izseliti, z navedbo vrste neresnic, kot se je kasneje izkazalo. Tu smo vsi prostovoljci in namesto da bi se ukvarjali z razvojem dela, smo se več kot pol leta ukvarjali samo s tem, da smo ubranili svoj položaj v tem gradu. A nam je uspelo in lahko zdaj nadaljujemo z delom," je povedala direktorica.
Sredstva za prenovo
Država je po dolgem času namenila gradu tudi sredstva za nujno sanacijo. Gre za 50.000 evrov iz razpisa ministrstva za kulturo, s katerimi bodo obnovili mostovž do gradu in žlebove na strehi, saj ti zamakajo in uničujejo stavbno dediščino. Za celovito obnovo bi sicer potrebovali mnogo več.
Lastnik gradu je država oziroma Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, upravljavec pa SVZ Hrastovec, ki pa zanj nima več interesa. Tako tudi slednji podpira prizadevanja, da z gradom uradno upravlja Muzej norosti. Sonja Bezjak upa, da bodo z novim vodstvom ministrstev za delo in za kulturo uspeli zadevo pravno-formalno urediti in da bodo lahko v prihodnje v Muzeju norosti zadihali s polnimi pljuči. Želijo si tudi podpore občine, ki je doslej niso bili deležni.