Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so ob odprtju fotografske razstave Ovire so preteklost, gledamo naprej! predstavili tudi projekt Cybathlon ter robotski invalidski voziček, spregovorili pa so tudi o socialno inteligentnih aplikacijah.
Projekt Cybathlon je prvo profesionalno mednarodno tekmovanje športnikov invalidov, ki vključuje študente v razvoj pripomočkov za pomoč osebam z gibalnimi motnjami. "Tekmovanje Cybathlon so neke vrste paraolimpijske igre, a za razliko od pravih je tukaj poudarek na tekmovalcih, ki tekmujejo z uporabo različnih visokotehnoloških pripomočkov, kot so denimo roboti, možganski vmesnik ali funkcionalna električna stimualcija," je na odprtju fotografske razstave Ovire so preteklost, gledamo naprej! na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko povedal profesor Matjaž Mihelj iz Laboratorija za robotiko. Namen tekmovanja je predvsem promocija razvoja tehnologij, ki bi gibalno oviranim osebam omogočale lažje življenje, gibanje, dostopnost ter tudi komuniciranje.
Voziček, ki bo lahko premagoval različne urbane ovire
Na tekmovanju, potekalo bo oktobra v Zürichu, se bo ekipa študentov in mentorjev različnih fakultet predstavila z robotskim invalidskim vozičkom, ki ga trenutno razvijajo na fakulteti za elektrotehniko. Gre za multidisciplinaren projekt, pri katerem sodeluje več fakultet, njihov cilj je, da bi voziček lahko premagovali različne urbane ovire, med njimi tudi stopnice, zaradi česar so kolesom s štirikolesnim pogonom dodali tudi gosenice. Po tekmovanju bo voziček ostal raziskovalna platforma, ob zadostnem zanimanju študentov pa bodo projekt nadaljevali tudi na prihodnjem tekmovanju Cybathlon, ki bo leta 2020 v Tokiu. V projektu sodelujejo tudi številna podjetja, kar bo študentom v prihodnosti pomagalo pri iskanju zaposlitve, je prepričan Mihelj.
Aplikacija, ki bi razpoznala govor, čustva, …
Profesor Andrej Košir iz Laboratorija za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco pa je izpostavil tehnologijo socialno inteligentnih storitev in aplikacij za posebne potrebe. Gre za tehnologije vmesnikov med človekom in napravami, predvsem storitvami, katerih cilj je, da bi se vsa človekova pozornost pri delu v celoti usmerila na storitev in ne na uporabniški vmesnik, je pojasnil Košir. "Prava socialno inteligentna aplikacija bi razpoznala govor, čustva, poznala bi pretekle navade, sama vprašala, kar potrebuje vedeti, in odgovorila kot človek, ki je upošteval vse, kar oseba potrebuje. Na ta način bi zadevo lahko približali novim skupinam uporabnikov, približali starejšim in tistim s posebnimi potrebami," je pojasnil Košir. Trenutno v laboratoriju razvijajo socialno inteligentno aplikacijo za učenje slepega tipkanja, ki spremlja uporabnikovo pozornost, utrujenost in angažiranost ter preko grafičnega uporabniškega vmesnika izraža čustva. Povezana je s psihološkim zakonom pozitivne podkrepitve, po katerem se vedenje, ki je bilo v preteklosti nagrajeno, pogosteje pojavlja tudi v prihodnosti. S čustvenim stanjem aplikacije želijo spodbujati pozitivne vzorce obnašanja pri učenju, je pojasnil Košir.
Razvijajo rehabilitacijski voziček
V Laboratoriju za avtonomne mobilne sisteme skupaj z URI Soča ter nemškim podjetjem Medica razvijajo rehabilitacijski voziček. Med drugim razvijajo sistem za vpenjanje človeka, platformi nemškega podjetja pa so dodali tudi senzorje ter v voziček vgradili inteligentne rešitve. S pomočjo inteligence se lahko voziček denimo samostojno izogiba oviram v prostoru, zna pa izvesti tudi zahteve, ki jih ukaže uporabnik. Poleg rehabilitacijskega vozička v laboratoriju trenutno delajo tudi na projektu lokalizacije v prostoru s pomočjo mobilnega telefona. Rešitev je uporabna za različne namene, med drugim za lokalizacijo v prostoru za slepe osebe, je pojasnil Igor Škrjanc iz Laboratorija za avtonomne mobilne sisteme.
V.P./STA