Poslušalci, v ospredju Damijan LAzar. Foto: ZŠIS-SPK/kristianpetrovcic.com
Poslušalci, v ospredju Damijan LAzar. Foto: ZŠIS-SPK/kristianpetrovcic.com

Kot so pojasnili pri zvezi, je projekt, ki poteka v sodelovanju s podjetjem Lidl Slovenija, namenjen prizadevanjem za vzpostavitev dolgoročnega sistem za vključevanje mladih invalidov v šport. V ta sklop sodijo tudi posveti, kot je bil novogoriški, kjer so sodelovali strokovnjaki s področja izobraževanja, športa in integracije invalidov v športne aktivnosti.

"To je zelo pomemben del spremljevalnih aktivnosti. Rad pa bi izpostavil zelo dobro sodelovanje MO Nova Gorica, nenazadnje smo pred dvema letoma gostili ekipo paraolimpijcev, lani smo s paraolimpijcem Alenom Kobilico združili moči pri kolesarskem spektaklu Gira, nenazadnje je naš kolesar Anej Doplihar naš ambasador. Prepričan sem, da bomo spisali še kakšno zgodbo," je pojasnil predstavnik gostiteljev, podžupan MO Nova Gorica Simon Rosič.

"Vsi tisti invalidi, ki si želijo zdravega načina življenja in gibanja, so dobrodošli. Odlične razmere smo imeli tu v Novi gorici na pripravah naših reprezentantov. Zakaj Nova Gorica? Ker je prilagojena, invalidom prijazna občina, lahko se nemoteno gibljemo v tem okolju, in prepričan sem, da se bomo v prihodnjih letih še vračali. Imamo nekaj aktivnih panog, namizni tenis, odbojka sede, prepričan sem, da imamo dobro osnovo za razvoj tudi v primorskem delu," je pomen posveta predstavil Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS - SPK.

"Iz prve roke boste zvedeli veliko koristnih nasvetov, predvsem pa s tem posvetom skušamo vključevati in usposobiti tiste, ki v nadaljevanju poskrbijo za to, da dobimo prirast našim panogam," je še dodal Lazar. Eden od aktivnih udeležencev z veliko prakse je športni pedagog Roman Podlipnik, trener slovenskega parasmučarja Jerneja Slivnika, ki je opisal težave, s katerimi se srečujejo pri promociji športa invalidov za mlade: "Težko je že priti do otrok invalidov, že zaradi varstva podatkov. Predvsem pa bi bilo treba dobiti koordinatorje, ki bi se povezali s šolami, da bi lažje prišli do družin in staršev. V pogovoru z njimi bi potem lahko ugotovili, kam bi se otroci lahko vključili. Več pozornosti bi veljalo nameniti krajem, kjer še ni veliko sodelovanja." Z delom v šolskem okolju ima veliko lastnih izkušenj, saj šola, na kateri dela, Gimnazija Jesenice, namenja veliko pozornosti športu invalidov.

"Edini način je v združevanju in sodelovanju vseh deležnikov: treba je osveščati starše, invalide, vsem pa dati možnost, da dobijo prave informacije, da niso prepuščeni sami sebi, ampak da vedo, kje in kdaj potekajo športne aktivnosti. Na lokalni ravni je treba ustanoviti društva invalidov, ki bodo stične točke za različne oblike invalidnosti. Svojo domačo nalogo bodo morale opraviti svojo domačo nalogo, ne gledati le svoje lastne interese, ampak omogočiti vadbo in gledati na skupen interes invalidov," pa je dejal Boro Štrumbelj, pedagog in strokovnjak, ki že četrt stoletja deluje v parašportu, lani pa je bil tudi vodja slovenske paraolimpijske odprave v Tokiu.

Mira Jakin, Anej Doplihar, Jernej Slivnik. Foto: ZŠIS-SPK/kristianpetrovcic.com
Mira Jakin, Anej Doplihar, Jernej Slivnik. Foto: ZŠIS-SPK/kristianpetrovcic.com

Izkušnje parašportnikov

Zveza za šport invalidov Slovenije - Slovenski paralimpijski komite s svojim programom Postani športnik pomaga mladim invalidom in jih skuša pritegniti v športne dejavnosti. V ponedeljek so se na regijskem posvetu predstavili v Novi Gorici, v okviru tega dogodka pa so svoje izkušnje na okrogli mizi predstavili tudi trije uspešni slovenski športniki invalidi, parakolesar Anej Doplihar, parasmučar Jernej Slivnik in odbojkarica Mira Jakin.

"Niti potencialni športnik invalid niti starši se športa ne bi smeli bati. To ti prinaša dodano vrednost, boljšo kakovost življenja, v boljši formi si in lažje premaguješ ovire in noben invalid se ne bi smel izogibati športu. Pravzaprav bi domače okolje moralo kar malo pritisniti," je o poti do vrhunskega športnika dejal Slivnik. Sam ima zelo dobre izkušnje, saj je imel spodbudo tako doma kot v šoli, na jeseniški gimnaziji ob sodelovanju pedagoga Romana Podlipnika spodbujajo njegovo športno dejavnost.

"Že v osnovni šoli sem imel posebnega pedagoga za šport, poleg ur športne vzgoje sem se še dodatno učil namiznega tenisa, odbojke sede, badmintona, košarke, vsega, kar sem lahko počel na vozičku ali pa, če sem se z vozička prestavil na tla. Ko pa sem prišel na gimnazijo, je bil korak naprej z Romanom v profesionalni šport," je svojo pot opisal mladi smučar, ki je tekmoval že na dveh paraolimpijskih igrah, tudi na letošnjih v Pekingu.

Odbojkarica Mira Jakin pa je na začetku poti zaradi zahtevnega profesorja v šoli dobila veliko motiva. "Po vsaki operaciji si potreboval rehabilitacijo. Nog takrat nisem mogla uporabljati, a so me spodbudili na drog, na kroge, pokazali so mi, kako naj delam sama. Za vsakogar so našli prilagoditev, da je lahko naredil tisto, kar je lahko," je svoje športne začetke opisala Jakinova. Pojasnila je, kako sama vidi možnost sodelovanja z lokalnim okoljem in starši otrok invalidov.

"Tudi sama sem se s tem ukvarjala, ker se vsako društvo drži bolj zase, vključujejo se v državna prvenstva, a sicer so bolj treningi. Jaz grem do staršev, se pogovorim, sama sem v severnoprimorskem društvu v izvršnem odboru. Res pa je veliko na starših, ki skrbijo za prevoze, nenazadnje to tudi nekaj stane. Tam je treba dati podporo tistim, ki ne zmorejo."

Paraolimpijske izkušnje ima že tudi Anej Doplihar, ki je nastopil na igrah v Tokiu. Sam ima posebno življenjsko športno izkušnjo, saj je bil nekoč vrhunski voznik motokrosa, po hudi nesreči pa je zamenjal panogo in se zdaj prebija proti vrhu tudi v ročnem kolesarstvu.

"Vsak začetek je težak. A šport pred poškodbo je bil v tem pogledu isti kot je zdaj, kar mi je zelo pomagalo. Na začetku sem v parakolesarstvu potreboval podporo, ki sem jo takrat dobil tudi od motokrosistov. To mi je ta del olajšalo, kar pa se tiče pristopa športnikov, pa je to popolnoma isto. Zato je to velika prednost zame, ker vem, kako se moraš obnašati, da prideš do rezultata," je dejal Doplihar.

"Pomembna je tudi rekreacija, da se bolje počutiš. Meni ni težko vsak dan narediti treninga, to me žene naprej in upam, da tako tudi ostane," je še dodal Doplihar, ki je kolesarstvo spoznal v URI Soča ob okrevanju, kjer je lahko tudi preizkusil kolo, ki je ustrezalo njegovi invalidnosti, in nato ostal v tem športu.