Oddajo Posebna ponudba je v novi sezoni mogoče spremljati tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Gluhi gledalci edino potrošniško oddajo v Sloveniji tako lahko sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gleda na TVS1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Zakonska neurejenost področja psihoterapiješe najbolj škodi ljudem v stiski, ki iščejo pomoč.Kdaj bo država zmogla dovolj volje, da uredi to področje, se bodo spraševali v tokratni oddaji Posebna ponudba.
V Sloveniji že vrsto let čakamo na zakon, ki bi uredil področje psihoterapije, in smo tako ena redkih držav v EU, ki tega pomembnega področja in storitev, povezanih z duševnim zdravjem, nima urejenega. To s pridom izkoriščajo nekateri samooklicani psihoterapevti, ki svoje strokovno dvomljive storitve mastno zaračunavajo. Tina je kaos, ki vlada na tem področju, občutila tudi na svoji koži. Zaradi psihičnih težav je poiskala pomoč pri ženski, ki je trdila, da je psihoterapevtka. »Gospa ni bila klinični psiholog, ampak se je naslanjala na nadnaravne sile, ki naj bi mi pomagale,« pripoveduje Tina in dodaja, da je ženski zelo hvaležna, ker ji je stala ob strani. Zaradi ginekoloških težav je pozneje morala dvakrat na operacijo: »Bila sem v hudem stresu, to je trajalo kar tri ali štiri mesece. Nisem mogla več spati. Splošni zdravnik mi je predlagal antidepresive, pa jih jaz nisem hotela vzeti. Moja psihoterapevtka je bila proti temu, da jemljem antidepresive. Jaz pa sem na koncu pristala v Begunjah.«
Šarlatani povzročijo veliko škode
Vodja centra za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki v Ljubljani Gorazd Mrevlje opozarja, da lahko ljudje z neustreznim znanjem in izobrazbo, ki niso sposobni diagnosticiranja duševne motnje, povzročijo ogromno škode: »Včasih posegajo na področja, ki lahko v prvi fazi psihoterapije človeka še dodatno dezintegrirajo. Potem pa to psihiatrija ali drugi psihoterapevti popravljajo.« Tudi Tina je danes prepričana, da njena psihoterapevtka ni imela dovolj strokovnega znanja, da bi znala diagnosticirati njeno bolezen: »Imela sem težave z anksioznostjo, ona pa je mislila, da če bom predelala neke otroške vzorce, če se bom jezila na ves glas, če bom to dala ven, da se bom tega rešila. Ampak se nisem.« Na vprašanje, ali je imela ženska, h kateri se je zatekla po pomoč, kakšna dokazila o tem, da je strokovno usposobljena za psihoterapijo, Tina odgovarja, da je obiskovala neke tečaje.
Učinka ni nobenega, lahko pa nastane še dodatna škoda
V najboljšem primeru pomeni obisk pri šarlatanu izgubo časa in denarja, učinka pa ni nobenega, opozarja predsednik Slovenskekrovnezveze za psihoterapijoTomaž Flajs: »Nekatere kategorije klientov so zelo občutljive, ranljive, sploh kadar govorimo o področjih spolnih zlorab, fizičnih zlorab. Pride lahko do retroamortizacije, o tem bi lahko veliko govoril. In takrat se ljudem povzroči velika škoda.« Zakonska ureditev področja psihoterapije je torej nujna, saj prav zaradi zakonske neurejenosti področja nekateri samooklicani psihoterapevti služijo mastne denarce na račun stisk ljudi. 45-minutni obisk namreč stane od 40 do 100 evrov. Stanje na področju psihoterapije bi uredil zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki so ga na ministrstvu za zdravje začeli oblikovati že pred desetletjem. Kot trdijo poznavalci, od leta 2010 leži v predalu na ministrstvu za zdravje.
Zdravstvena politika vse to dopušča
»Popoln nered je na tem področju. Nekdo, ki je opravil instantni študij, že lahko napiše na vrata, da je psihoterapevt. Kot psihoterapevti se oglašujejo ljudje z ne vem kakšnimi izobraževanji. Nedopustno je, da zdravstvena politika v Sloveniji to dopušča,« pravi Mrevlje. V delovni skupini, ki je že pred leti pripravljala predlog zakona o psihoterapiji, je bil tudi direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda Miran Možina: »V zakon o zdravstveni dejavnosti bi bilo treba vključiti vsaj pet členov: da je psihoterapija zdravstvena dejavnost, da je zdravstveni poklic in da se umesti v primarno zdravstveno dejavnost, torej na raven zdravstvenih domov, kar je nekoč že bilo.«
Kdo je lahko psihoterapevt?
V psihoterapiji obstaja vrsta različnih pristopov, različna pa so tudi stališča, kako postati psihoterapevt. »Prav je, da psihoterapija ostane znotraj medicine. Zavzemamo se za to, da oseba, ki ima potrebno izobrazbo, lahko tudi sama sprejema paciente, jih diagnosticira in vpelje v terapijo. Se pravi, da ima tudi znanje, da prepozna, kateri ljudje niso za psihoterapijo, in jih usmeri drugam,« pravi Mrevlje. Možina sicer meni, da medicina, ki jo je študiral tudi sam, lahko da veliko nepotrebnih znanj, ki celo ovirajo. »Za nekoga, ki nima ustrezne humanistične predizobrazbe, je smiselno, da ima tudi neki uvodni študij, neka osnovna znanja, ki so potrebna za to, da se potem usposablja v okviru določene psihoterapevtske šole. To ni nujno medicinska fakulteta. Jaz sem denimo profesor francoščine in angleščine,« je prepričan Flajs.Januarja sta Združenje psihoterapevtov Slovenije in Slovenska krovna zveza psihoterapevtov sklenila memorandum o sodelovanju, v katerem se med drugim zavzemata za to, da se je za poklic psihoterapevta mogoče začeti izobraževati šele po zaključeni univerzitetni izobrazbi.
Vprašanj, povezanih s področjem psihoterapije, je torej veliko. Zagotovo pa je najpomembnejše to, kdaj bo Slovenija dobila zakon, ki bo končno uredil to področje. Odgovore bodo ponudili v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste v slovenskem znakovnem jeziku lahko spremljali tudi to soboto, 7. maja,ob 17.20 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. x
V.P.