Gre za prvo tovrstno šolo v Sloveniji in Evropi, ki je prilagojena potrebam oseb z različno stopnjo izgube sluha. Nagrado vsako leto podeljuje Združenje za management consulting Zbornice poslovno-storitvenih dejavnosti v okviru Gospodarske zbornice Slovenija (GZS).
V ožji izbor za nagrado fenix so se letos uvrstila podjetja BE-terna s projektom Digi-Eles, Quantum Consulting s projektom Nadgradnja vzdrževanja v podjetju Salonit Anhovo in Inkubator Sežana s projektom Podjetniška šola za osebe z izgubo sluha. Pred komisijo je bila težka odločitev, vendar so nagrado na koncu podelili Inkubatorju Sežana.
Projekt družbene odgovornosti
»Veseli smo in ponosni, da je kot svetovalni projekt zmagal naš. S kreativnim start up programom Podjetniška šola za osebe z izgubo sluha smo želeli osebam z izgubo sluha ponuditi možnost, da stopijo na trg podjetništva in se samostojno podajo na podjetniško pot,« je pojasnila Maja Cergol Lipnik iz Inkubatorja Sežana. Direktor Inkubatorja Sežana Dorijan Maršič je dodal, da so ta projekt razvijali v programu Evropske zveze Inkubator inovativnih centrov, in sicer v programu »better incubation«, ki je imel v naslovu še eno geslo, »untapped potential«, kar pomeni neizkoriščeni potenciali. »Lotili smo projekta družbene odgovornosti, da se ne ukvarjamo samo z uspešnimi zagonskimi podjetji. Podjetniška šola za osebe z izgubo sluha veliko pomeni na državni ravni, ker je prva taka šola na evropski ravni, saj nikjer nismo našli primerljivih programov,« je še povedal Maršič.
Fenix simbolizira ustvarjalno moč, razvoj, rast in odličnost
Nagrada fenix simbolizira ustvarjalno moč, razvoj, rast in odličnost. GZS na tak način spodbuja kakovost, inovativnost in učinkovitost svetovalnih projektov. Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je prepričan, da je nagrada dokaz, da so tovrstni projekti nujno potrebni, zato verjame, da se bo podjetniška šola kmalu ponovila. Teja Pahor Moder, strokovna sodelavka ZDGNS, pa je ob slavnostni podelitvi dejala, da je zmagala človečnost. Prebuja se zavest o tem, da moramo delovati kot družba v celoti. »Osebe, ki imajo določene ovire, moramo vključevati v družbo in jih ne smemo potiskati na rob. Gluhi so v tem projektu lahko spoznali različna področja podjetništva in na koncu celotnega projekta tudi sami odprli podjetje ter se vključili v gospodarstvo. To si res štejemo v izjemno čast,« je še povedala Teja Pahor Moder. Tudi Nenad Šutanovac, direktor Zbornice poslovno-storitvenih dejavnosti, se je strinjal, da je malo drugačen od klasičnih svetovalnih projektov. »Temelji na vrednotah, na vključevanju tistih, ki imajo sicer težave pri vključevanju v družbo in podjetja. Zato se mi zdi ta nagrajeni projekt še posebej pomemben in koristen,« je poudaril Šutanovac.
Projekt, ki se je začel izvajati maja lani v čudoviti primorski vasici Rodik, je prvi tovrstni projekt v Evropi in na svetu. Udeleženci so bili nad projektom navdušeni in porodila se je marsikatera ideja o samostojni podjetniški poti.