Marca 1918. leta je Minka Skaberne ustanovila knjižnico za slepe. Ob pomoči propagandne kampanje, ki jo je podprla tudi soproga ljubljanskega župana Franja Tavčar, se je na njeno prošnjo oglasilo več kot 100 prostovoljk za prepisovanje slovenskih knjižnih del v brajico. O tem je Minka Skaberne zapisala: “Slovensko ženstvo se je navdušeno posvetilo narodno-kulturnemu delu, prirejanju del slov. pisateljev in pesnikov v Braillevem točkopisu za slepe.”
Minka Skaberne je prostovoljke razdelila v dve skupini in jih na tečajih v dobrem mesecu dni naučila brajice. S tem znanjem je več kot 90 prostovoljk pod budnim očesom mentorice v enem letu prepisalo 60 literarnih del v 160 zvezkov brajevih knjig, vsak zvezek pa je imel 130 strani. Za potrebe prepisovanja so si priskrbele 450 kilogramov papirja.
Med prepisanimi knjigami je bila tudi drama F. S. Finžgarja Naša kri, ki je bila takrat zelo popularna in izvajana. Fran Saleški Finžgar je igro v štirih dejanjih Naša kri napisal leta 1912. Zgodba se odvija leta 1813 - v času Ilirskih provinc - na Gorenjskem. V njej Finžgar piše o ljudskem odporu proti tujim oblastnikom v zadnjih letih francoske okupacije. Pomemben del drame pa predstavlja tudi ljubezenska zgodba med županovo hčerjo Jerico in poglavarjem skrivačev Štefanom.
Pogovor o F. S. Finžgarju v okviru petkovih pogovorov prek Zooma
V okviru ZDSSS bo gost Petkove Zoom kavice, kakor so poimenovali serialko dogodkov, etnolog, umetnostni zgodovinar in publicist prof. dr. Janez Bogataj. Na videokonferenci ob 10. uri bo pogovor tekel o njegovem prastricu Franu Saleškemu Finžgarju, avtorju drame Naša kri Pogovor bo povezoval Dušan Brešar Mlakar. Več informacij na: http://www.zveza-slepih.si/2021/02/petkova-zoom-kavica-14/