Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 razglasila 3. marec za mednarodni dan skrbi za sluh. Letos ozaveščanje poteka pod geslom Naredi dobro naložbo: prepreči in zdravi izgubo sluha. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 360 milijonov ljudi ali 5 % svetovne populacije z okvaro sluha. V Evropski uniji je registriranih okoli 52 milijonov oseb z okvaro sluha. Strošek nezdravljene okvare sluha stane države EU okoli 178 milijard evrov na leto. Stroški zdravljenja izgube sluha pa so v primerjavi s stroški nezdravljene okvare sluha zelo nizki. Zato je to dobra investicija – investicija v sluh.
Izguba sluha je okvara, ki močno vpliva na kakovost življenja in zdravje posameznika. Izguba sluha je tudi okvara, ki jo je marsikdaj mogoče učinkovito zdraviti in preprečevati, in to z razmeroma nizkimi stroški.
Preprečevanje izgube sluha
Pomembno je predvsem preprečevanje izgube sluha. Še zlasti je nujno potrebna zaščita pred hrupom in glasnimi zvoki, ne le na delovnem mestu, ampak vse bolj tudi v prostem času.
Za državo je največ stroškov, ki nastanejo zaradi neodkrite in nezdravljene okvare sluha, na račun zdravstvenega in socialnega varstva. Prav tako posledice nezdravljene izgube sluha vplivajo tudi na potrebo po dodatni pomoči pri izobraževanju, kar spet prinaša dodatne stroške. Poleg tega osebe z nezdravljeno okvaro sluha ne dosegajo visoke stopnje izobrazbe, zato so tudi težje zaposljive. Strošek države zaradi nezdravljene izgube sluha zajema čedalje večjo brezposelnost, prezgodnjo upokojevanje, nizke osebne dohodke in posledično tudi pokojnine. Vsi ti dejavniki pahnejo osebe z okvaro sluha v še večjo revščino in socialno izključenost.
Boljši sluh – boljša kakovost življenja
Številne raziskave in znanstvene študije, izvedene v zadnjih letih, dokazujejo, da so ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, v boljši psihofizični kondiciji, tveganje za kognitivni upad in demenco je manjše, manj so utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je na splošno višja. Tiste, ki ob izgubljanju sluha ne poskrbijo za svoj sluh, torej ne uporabijo ustreznih slušnih pripomočkov, pa bolj pestijo depresija in psihoze, njihovo življenje pa je krajše.
Različne raziskave po Evropi in ZDA so tudi dokazale razliko med naglušnimi, ki uporabljajo slušne aparate, in tistimi, ki jih ne, in sicer glede na njihovo ekonomsko blagostanje. Tisti, ki poskrbijo za svoj sluh, imajo višje dohodke, manj verjetno je, da bodo brezposelni ali da se bodo odločili za predčasno upokojitev, v nasprotju s tistimi, ki za sluh niso mogli ali niso želeli ustrezno poskrbeti. V Sloveniji lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju, pridobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS.
Ocena stroškov neprepoznane in nezdravljene okvare sluha
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v svetovnem merilu strošek neprepoznane in nezdravljene okvare sluha za gospodarstvo skoraj 750 milijard dolarjev, kar na ravni EU znaša 178 milijard evrov letno. Obstaja pregovor, ki pravi: »Kar se prihrani, je zasluženo.« Toda pri skrbi za sluh to ne velja, saj že majhna vlaganja v preprečevanje in zdravljenje izgube sluha pomenijo večje prihranke. Treba je sprejeti ukrepe za preprečevanje nezdravljene izgube sluha. »To je dobra naložba,« pravi generalni sekretar EHIMA Soeren Hougaard.
Ne čakajte: testirajte svoj sluh
Marsikje v Evropi je treba pregled sluha neposredno plačati, zato v številnih evropskih državah 3. marca potekajo akcije testiranja sluha in svetovanja vsem, ki menijo, da slabše slišijo, saj sta prav profesionalni pregled in preskrba z ustreznimi pripomočki izjemnega pomena. Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju in spodbujanju razmišljanja o ustreznih strategijah na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha.
Pri teh prizadevanjih bi po mnenju WHO-ja morali sodelovati tako agencije za javno zdravje, organizacije različnih socialnih storitev in izobraževalne ustanove kot tudi civilna združenja oseb z okvaro sluha. Zavedati se je treba, da število oseb z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, in da brezbrižen odnos do skrbi za sluh povzroča tudi finančno škodo.
Bistvena je ozaveščenost
Reprezentativna organizacija za osebe z okvaro sluha v Sloveniji je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki se z izvajanjem posebnih socialnih programov aktivno vključuje v preprečevanje izgube sluha. Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je izguba sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku. Če izgube sluha ne obravnavamo, lahko ta močno vpliva na vsakdanje življenje. Zato je pomembno, da se ljudje zavedajo in ustrezno ukrepajo, če zaznajo izgubo sluha, saj bodo tako imeli boljši nadzor nad svojim zdravjem, kakovost življenja pa se bo približala ravni pred izgubo sluha. x
V. R.
