Na fotografiji so ustvarjalci programa na Spletni TV. Foto: Spletna TV
Na fotografiji so ustvarjalci programa na Spletni TV. Foto: Spletna TV

Spletna TV, ki ustvarja program za gluhe in naglušne, si že deset let uspešno utira pot v medijskem prostoru. Od januarja 2007 so objavili že približno 5000 različnih vsebin in dosegli milijonsko gledanost, samo v letu 2016 pa si je prispevke Spletne TV ogledalo skoraj 264.000 ljudi. Ob deseti obletnicismo se o Spletni TV pogovarjali z urednico Tino Grošelj, svoje misli pa so nam zaupali tudi nekateri ustvarjalci Spletne TV.

Leta 2007 je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ustanovila Spletno TV, ki je bila za tisti čas, kot pravite, prava mala revolucija. Zakaj?

Takrat je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju s Televizijo Slovenija pripravljala oddajo Prisluhnimo tišini, ki je še danes na sporedu vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu, in Video časopis, ki je izhajal enkrat mesečno. Zato je bila Spletna TV pomembna novost, ki je dopolnila informativno dejavnost zveze z vsakodnevnim informiranjem, predvsem pa aktualnost novic in več lastne produkcije. Naši cilji so bili zagotoviti informacije s podnapisi in z znakovnim jezikom, ustvarjati vsebine s področja življenja in dela gluhih, naglušnih in gluhoslepih, ki jih druge televizije ne vključujejo v svoje programe, ter usposabljati lastne kadre. Redno smo spremljali statistiko in bili vedno znova presenečeni, kako gledanost iz meseca v mesec raste. Po meni dostopnih informacijah smo bili, vsaj v Evropi, pionirji spletnega informiranja oseb z okvaro sluha z lastno produkcijo medijskih vsebin. Sicer pa naj bi, po pripovedovanju mojih gluhih kolegov, dve leti prej začeli takšno informiranje v ZDA in Avstraliji, ampak žal ni uradnih zapisov, ki bi to potrdili. Eno najzanimivejših spoznanj je bilo, da v Skandinaviji, kjer imajo na voljo neprimerljivo več denarja za informiranje oseb z okvaro sluha, naredijo toliko manj programa, kot smo ga v Sloveniji. V Köbenhavnu so pripravljali zgolj mesečne oddaje. V Helsinkih takrat ni bilo drugega kot oddelek na nacionalni TV, kjer so vsak dan objavili kratek povzetek poročil v znakovnem jeziku. Danes so razmere veliko boljše. Obstaja kar nekaj primerov odlične prakse spletnih televizij za osebe z okvaro sluha, na primer na Češkem, v Veliki Britaniji, Švici. Kanadska televizija H3 denimo producira informacije v mednarodnem znakovnem jeziku. Smo pa na naši Spletni TV še vedno edinstveni, kolikor je meni znano, po tem, da opremljamo informacije z vsemi prilagoditvami, z znakovnim jezikom, zvokom in podnapisi. Tako lahko vsak zbere tisti vir, ki ga potrebuje za spremljanje programa.

V čem je Spletna TV drugačna od drugih televizijskih medijev?

Naša največja razlikovalna prednost so prilagoditve, ustvarjalci programa in zgodbe ljudi, ki jih naša televizija prinaša v domove gledalcev. Ko smo začeli oddajati Spletno TV, ni bilo novinarjev specialistov s področja okvar sluha. Zato smo začeli od začetka. Z usposabljanji smo teorijo prenesli v prakso in na delavnicah usvajali znanje. Danes je kakovost vsebin naš standard. Sledimo sodobnemu medijskemu poročanju in svoje kadre redno usposabljamo. Objavljamo preverjene, verodostojne informacije, brez senzacij in populizma, čeprav imajo te večjo gledanost. Kredibilnost si prislužiš z leti trdega dela. Bogat arhiv Spletne TV obsega velik del dragocene zgodovine dogodkov in oseb z okvaro sluha, s čimer se ne more pohvaliti nobena druga televizija. Naše vsebine redno objavlja tudi 12 lokalnih televizij. Programske vsebine Spletne TV so dostopne po sodobnih komunikacijskih kanalih, na www.gluhi.si, Youtube/Spletna TV in Facebook/SpletnaTV. Od gledalcev redno prejemamo tudi čestitke in pohvale. Uredništvo je veselo pozitivnih mnenj, da so oddaje koristne in poučne, še posebno pomemben pa je odziv gledalcev,kadar nam sporočajo, da so pri gledanju spoznali številne novosti in da nas redno spremljajo. Zato gre pri tem jubileju zahvala vsem, ki so pripomogli, da je postala del vsakdanjika naših gluhih, naglušnih in gluhoslepih.

Katere vsebine najdejo svoje mesto v programu Spletne TV in komu so namenjene?

Naše vsebine so na voljo vsej slovenski javnosti. Glede na statistiko pa nas spremljajo tudi v drugih državah in celinah. To danes omogoča splet, in ta je osebe z okvaro sluha z vsega sveta zagotovo povezal med sabo. Specializirani smo za raziskovalno novinarstvo s področja okvar sluha. Odkrivamo napake, diskriminacijo, spremljamo spreminjanje in izvajanje zakonodaje, soočamo mnenja in iščemo rešitve za boljše življenje gluhih in naglušnih. Spletna TV ponuja informativne, izobraževalne, dokumentarne, kulturne, zabavne in športne vsebine lastne produkcije. Vse bolj gledane pa so naše avtorske oddaje, kot so Športaj z mano, Kulinarični kotiček, Ali ste vedeli, Naredi si sam, Popolna preobrazba, P(O)stanimo zdravi, Obraz meseca in P(O)sebne zgodbe. Visoko gledanost dosegajo priredbe pravljic v znakovni jezik, prenosi športnih dogodkov gluhih – državna, evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre gluhih. Jeseni 2016 smo začeli prikazovati prvo samostojno serijo z naslovom Preobrazba življenjskega stila, ki je gledalce v petnajstih delih nagovarjala k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Neposredno smo vključili gluho osebo in postavili nov mejnik in temelje za vse nadaljnje tovrstne šove.

V letu 2016 si je prispevke ogledalo skoraj 264.000 ljudi. So vaše občinstvo predvsem gluhi in naglušni ali tudi slišeči?

Od našega začetka januarja 2007 smo na Spletni TV objavili že približno 5000 različnih vsebin in dosegli milijonsko gledanost. Samo v letu 2016 si je prispevke Spletne TV ogledalo skoraj 264.000 ljudi. Tako lahko sklepamo, da so naši gledalci tako osebe z okvaro sluha kot zainteresirana javnost, saj število naših gledalcev presega število oseb z okvaro sluha v državi.

Kaj o Spletni TV pravijo tisti, ki ustvarjajo njen program

Samo Petrač, snemalec

Že v srednji šoli, ko sem se šolal za grafičarja, sem se rad ukvarjal s fotografijo in snemanjem. MarjanPaveu, gluhi snemalec, ki je bil zaposlen na Zvezi gluhih, me je povabil k sodelovanju kot asistenta. Kmalu je opazil mojo nadarjenost. Predlagal mi je, naj naredim tečaj za snemalca, ki ga je organizirala ZDGNS v sodelovanju z RTV. Po opravljenem izpitu sem kmalu začel samostojno delati. Pri tem mi je veliko pomagal Aljoša Redžepovič, takratni sekretar. Delam že vrsto let. Zelo pomembno je dobro sodelovanje z novinarji. Posnel sem že veliko različnih dogodkov. To delo zelo rad opravljam, moram pa biti zelo natančen. Vedeti je treba, kaj in kako posneti. S sodelavci na Spletni TV se dobro razumem. Hvala jim za podporo.

Anita Ivačič, novinarka

Sedem let sodelovanja s Spletno TV me nagrajuje predvsem z dobrim občutkom in zavedanjem, da je naš medij posredno zaslužen za marsikateri pozitiven premik v naši družbi – od uvedbe tolmačenja informativnih oddaj na nacionalni TV do večje prepoznavnosti znakovnega jezika, pravic in dosežkov oseb z okvaro sluha v širši družbi. Zato novinarsko delo za Spletno TV zame pomeni precej več od finančne nagrade, zato si želim, da bi se lahko kadrovsko in vsebinsko širili ter še naprej delali dobro.

Valerija Škof, gluha novinarka in napovedovalka

S Spletno Tv sodelujem skoraj od začetka. Najprej sem bila napovedovalka, sčasoma pa me je začelo zanimati tudi poročanje. Od vsega začetka nas je vodila in učila naša urednica Tina Grošelj. Veliko nas je naučila. Pridobila sem ogromno znanja, izkušenj in samozavesti. Vsa leta rastem tudi osebnostno. Danes pokrivam skoraj vse teme, od politike in športa do kulinaričnih oddaj. Delo me zelo veseli, ker je dinamično. Idej mi nikoli ne zmanjka, čutim veselje in strast do tega dela. Kot zanimivost lahko povem, da sem z delom na Spletni TV napredovala tako v znanju znakovnega jezika kot tudi v poznavanju slovenskega knjižnega jezika. Kot gluhi osebi mi je seveda to izjemno pomembno, saj moram oba jezika zelo dobro obvladati, da lahko svoje delo čim bolje opravim. Naši gledalci velikokrat pohvalijo moje prispevke in prispevke kolegov. To je zame dodatna spodbuda za nadaljnje delo. S sodelavci lepo sodelujemo, dober tim smo.

Sabina Hmelina, novinarka

Pred nekaj leti me je urednica Tina Grošelj povabila k sodelovanju kot športno novinarko. Seveda sem povabilo z veseljem sprejela. Sem nekdanja olimpijska prvakinja v smučanju, in tako kot sem bila predana športu, sem danes predanaSpletni TV in temu delu. Uživam pri delu, ker je dinamično, kreativno, daje mi tudi veliko svobode. Najpomembnejše pa je, da se gledalci iz naših prispevkov tudi kaj naučijo. Moja želja za prihodnje je, da bi se naučila tudi snemanja in montaže in da bi naš medij lahko še razširili in ponudili gledalcem še več vsebin.

Andrej Lakner, novinar in napovedovalec

Delo novinarja, ki pokriva področje gluhih in naglušnih, gotovo zahteva obdobje uvajanja in prilagajanja. Na novo se je treba naučiti, kako pridobiti informacije, saj je znanje znakovnega jezika tukaj ključno za pogovor, sicer si vedno odvisen od tolmača. To delo je vsekakor izziv. Zahteva veliko potrpežljivosti in razumevanja. Veseli pa me, da sem dobil vpogled v svet tišine. Po drugi strani pa občutim tudi olajšanje, saj sem spoznal mnogo gluhih in naglušnih, ki živijo polno življenje in so srečnejši od marsikaterega slišečega človeka.

Nina Orešnik, napovedovalka

Delati za Spletno TV mi veliko pomeni, ker delo opravljam z velikim veseljem. Na koncu dneva me najbolj veseli to, da bodo gluhi in naglušni dobili informacije. Sodelovanje s sodelavci je super in zabavno. Veliko si pomagamo, drug drugega dopolnjujemo, kar je tudi prav, saj se tako učimo in rastemo skupaj.x

Vesna Pfeiffer