Končale so se igre specialne olimpijade v Los Angelesu, naši tekmovalci pa se vračajo s kar 26 kolajnami. To pomeni, da so skoraj vsi od 24 športnikov osvojili medaljo, nekateri tudi dve ali celo tri. Najuspešnejši med vsemi je bil plavalec Damjan Gerič, ki se v Slovenijo vrača kot dvakratni olimpijski prvak in tretji v štafeti: »To niso sanje ... to je 26 medalj,« so po družbenem omrežju Facebook sporočili fantje in dekleta, ki v domovino prinašajo osem zlatih in po devet srebrnih ter bronastih kolajn.
Spletla so se številna nova prijateljstva, da o pozitivni energiji sploh ne govorimo. Kot je pred odhodom iz Los Angelesa zapisal vodja delegacije Ljubomir Miličević, je bila to »homogena ekipa, znotraj katere ni niti za trenutek nastal kakršen koli konflikt«. Miličević je ob tem dodal, da ob vseh kolajnah še vedno najbolj šteje doživetje, »za veliko večino naše ekipe prvo tovrstno. Zato sem prepričan, da jim bodo igre za vedno ostale v spominu.«
In kaj so igre specialne olimpijade? V glavnem način življenja, tako oseb z duševno motnjo kot njihovih družin.
Da to več ko drži, močno občuti Barbara Kos, mama plavalca Žige, ki se je v Los Angelesu prav tako okitil z medaljo, njegovi starši pa so imeli srečo, da so njegovo veselje doživeli na samem mestu. Na specialne igre so namreč vabljeni tudi starši, organizatorji pa zanje pripravijo poseben program:
»Žigi, ki je star 23 let, morava biti ves čas v oporo,« nam je zaupala Barbara Kos. Ves trud, ki sta ga z možem vložila v to, da bi bil njun sin športnik, se jima danes nadvse obrestuje. Žiga namreč poleg plavanja in kolesarjenja še dobro smuča, tako da je kandidat tudi za zimske igre specialne olimpijade.
»Čeprav se je rodil s prirojeno srčno napako in bil štirikrat operiran na odprtem srcu, zaradi česar ima prizadeto desno roko, povrhu pa ima še epilepsijo, je Žiga danes zdrav in vitalen. To pa pomeni, da nobena zdravstvena težava ne sme biti ovira, da otroku ne bi ponudili športa, saj zaradi njega postaja samostojnejši. Kljub zdravstvenim težavam je Žiga danes zdrav, pozitiven in samozavesten,« je še povedala ponosna mama in potrdila, da zato vsa družina živi kakovostnejše.
To vedo tudi strokovnjaki, trenerji, pedagoški delavci, ki k športnemu udejstvovanju spodbujajo tudi po zavodih za osebe z duševno motnjo oziroma spodbujajo specialno olimpijado, katere glavni namen je ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju.
Specialna olimpijada je način življenja
Na pobudo družine Kennedy so leta 1963 v Združenih državah Amerike organizirali prvi športni tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pet let pozneje so izvedli tudi prave športne igre, ki so se jih udeležili specialni olimpijci iz ZDA, povabljeni pa so bili tudi športniki iz drugih delov sveta. Ti so specialnoolimpijsko idejo ponesli v svoja okolja. Danes je v svetovno gibanje specialne olimpijade vključenih že več kot 200 programov iz 150 držav sveta.
Program specialne olimpijade pa ni namenjen le športu, ampak združuje športne, socialne in kulturne aktivnosti. Večina držav, ki so danes članice svetovne družine specialne olimpijade, je razvila svoj sistem treningov, lokalnih, regijskih in državnih tekmovanj, udeležba na svetovnih igrah pa je samo vrh te celovite dejavnosti. Zato športni dosežek ni edino, kar šteje, temveč je specialna olimpijada način življenja, za osebe z motnjami v duševnem razvoju pa pomeni svojevrstno socializacijo, pojasnjujejo pri Specialni olimpijadi Slovenije, ki je v gibanju začela sodelovatina začetku devetdesetih let.x
Vanda Levstik