V sklopu mednarodnega projekta TBI: mladi, mesto in dediščina, v katerem 30 mladih iz šestih držav išče odgovore na razvojne izzive Idrije in oblikuje vizijo mesta v 21. stoletju, se bodo udeleženci spoznali in spoprijelitudi z izzivi ustvarjanja prostora, dostopnega slepim in slabovidnim. Več o projektu Matevž Straus iz Mladinskega centra Idrija.
31. maja pripravljate praktično delavnico o gibanju slepih in slabovidnih v prostoru. Kako bo potekala?
Delavnica je plod sodelovanja med organizatorji projekta TBI: mladi, mesto in dediščina, Mladinskim centrom Idrija in društvom za mladinski razvoj Idrija 2020, ter Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica. Vsi partnerji se že več let ukvarjajo z vprašanji prostorskega in družbenega razvoja Idrije in zrazličnimi aktivnostmi spodbujajo in soustvarjajo do občanov prijaznejše in naprednejše mesto. Tokrat bodo partnerji sodelovali skupaj in iskali stične točke med vsebinami, ki so prepogosto ločene, to je slepimi in slabovidnimi ter mladimi. Sprehod se bo začel ob 9.uripred mestno hišo v Idriji, nadaljeval čez Mestni trg in Trg sv. Ahacija do vhoda v turistični rudnik Antonijev rov, nato pa skozi novo mestno središče do rekreacijskega parka Mejca in nazaj mimo zdravstvenega doma ter doma upokojencev, do Mladinskega centra Idrija. Obhodili bomo torej glavne točke v mestu, ki bi zaradi javne narave programov, ki se izvajajo tam, morale biti dostopne vsem. V sprehodu bo sodelovalo okrog 10 prostovoljcev Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter okrog 25 mladih udeležencev projekta TBI: mladi, mesto in dediščina.
Gre za mednarodni projekt, kar pomeni, da bodo sodelovali tudi tuji udeleženci?
Tako je. Udeleženci projekta TBI: mladi, mesto in dediščina so mladi šestih nacionalnosti, iz Nemčije, Rusije, Kolumbije, Romunije, Srbije in Slovenije. V Idriji preživljajo ves teden, jo spoznavajo in bodo ob koncu projekta predstavili predloge za prihodnji razvoj mesta.
Kaj vse bodo lahko preizkusili oziroma spoznali na delavnici?
Ob skupnem sprehodu slepih, slabovidnih in videčih bodo sodelujoči spoznali hojo skozi mesto in po opravkih. Premnogokrat se namreč zavemo ovir šele, ko jih doživimo sami oziroma z bližnjimi. Med sprehodom bodo udeleženci komentirali različne ovire, spoznali, kaj sploh jeovira in kaj ne, podrli kakšen stereotip o dostopnosti. Videči udeleženci pa bodo lahko poskusili tudi hojo z zavezanimi očmi in belo palico. To bo verjetno eden večjih izzivov zanje.
Menite, da smo videči sploh dovolj seznanjeni s tem, kje so ovire in kaj sploh pomenijo zaslepe in slabovidne?
Zelo slabo. Tovrstnih ovir ne poznamo in prepogosto le sklepamo, kaj bi bila ovira. Ovir ne prepoznamo ob sprehodu skozi mesto, saj o tem ne razmišljamo. A dejstvo je, da bi urejen dostop za slepe in slabovidne koristil ne le njim, temveč vsem uporabnikom mesta. Izziv je torej obravnavati dostopnost za slepe in slabovidne kot del celostnega načrtovanja mesta, ne le reševati problematiko te skupine.
Kako ste izbrali pot, po kateri boste preverjali, kako dostopna je Idrija?
Pot vključuje več pomembnih javnih funkcij v mestu, poleg tega pa zajema tudi tri lokacije, s katerimi se udeleženci projekta TBI: mladi, mesto in dediščina ukvarjajo zadnje tri mesece in za katere pripravljajo razvojne predloge. Ker pa premišljen razvoj mesta ne vključuje le razvoja posameznih lokacij, temveč predvsem prostorske in programske povezave med temi lokacijami, smo želeli te povezave premisliti skozi prizmo slepih in slabovidnih.
Menite, da je Idrija dovolj dostopna invalidom? Ne le slepim in slabovidnim osebam, temveč tudi gibalno oviranim?
Idrija je zaradi umeščenosti v kotlino in nenačrtovanega razvoja zadnjih 500 let, ko je v prostorskem razvoju dominiral rudnik živega srebra, slepim in slabovidnim in gibalno oviranim morda manj dostopna kot večja mesta, kjer se s temi vprašanji ukvarjajo že dlje časa in je tudi teren bolj naklonjen tovrstnim ukrepom. Ni pa Idrija edino mesto s tovrstnimi izzivi; takih mest je veliko in Idrija prednjači pri skrbi za prostorski razvoj, ki ima vedno v mislih tudi slepe in slabovidne in gibalno ovirane. Kot vedno pa je dela še veliko.
Boste svoje ugotovitve posredovali tistim, ki lahko vplivajo na spremembe?
Ugotovitve bodo uporabljene v projektnih predlogih, ki jih pripravljajo udeleženci projekta, in tako postavljene v kontekst holističnega načrtovanja mesta. Kot take jih bomo posredovali odločevalcem.
Po končanem sprehodu boste v Mladinskem centru predstavili priporočila za oblikovanje spletnih strani, dostopnih slepim in slabovidnim. Kakšna so ta priporočila?
Gre za splošna priporočila in napotke razvijalcem spletnih strani, kako naj oblikujejo spletno stran, da bo dostopna tudi slepim in slabovidnim osebam. Čisto konkretno bo govor o tem, zakaj mehanizem CAPTCHA pomeni nepremostljivo oviro in katere so alternative, zakaj morajo grafični elementi biti predstavljeni tudi opisno, kako narediti spustni seznam, ki bo dostopen potipkovnici, in podobno. Predstavili bomo torej zadeve, ki jih spletnim razvijalcem priporoča konzorcij W3C v navodilih za oblikovanje dostopni spletnih vsebin (Web Content Accessibility Guidelines).
Morda še nekaj besed o samem projektu TBI: mladi, mesto in dediščina. Za kaj pravzaprav gre pri tem projektu?
TBI: mladi, mesto in dediščina je nekakšnonadaljevanje aktivnosti idrijskih mladinskih društev, ki že od leta 2011 pod kratico TBI (To bo Idrija) razmišljajo o prihodnosti mesta Idrija in predlagajo in izvajajo številne projekte, ukrepe in ideje, ki bodo Idrijo spremenile vmesto, prijaznejše do občanov, odprle nove priložnosti za poslovni in osebni razvoj ter na temelju Unescove dediščine zgradile boljšo prihodnost. Projekt koordinira Mladinski center Idrija v sodelovanju z društvom za mladinski razvoj Idrija 2020, kot partnerji pri posameznih aktivnostih pa v projektu sodelujejo tudi Klub idrijskih študentov, romunska nevladna organizacija Plusminus, skupina študentov urbanih študij 4citizens, Občina Idrija, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Idrijsko-cerkljanska razvojna agencija ter fakulteti za arhitekturo in družbene vede. V projektu sodeluje 30 mladih šestih nacionalnosti in različnih ozadij. Ob prvem obisku Idrije v marcu so mladi spoznali mesto in se pogovorili s predstavniki lokalne skupnosti, nato pa so v virtualnih ekipah na daljavo analizirali različne lokacije v mestu in predlagali nove razvojne projekte. Ti projekti niso le arhitekturne narave, temveč izhajajo iz razvojne vizije mesta in vključujejo ekonomske, družbene in kulturne vidike. Ob koncuprojekta, 3. junija, bodo udeleženci svoje predloge predstavili na pregledni razstavi in spremljajoči konferenci v Jožefovem jašku v Idriji. Projekt sofinancirajo Evropska komisija v okviru programa Erasmus+, Občina Idrija ter mladinska društva sama. x
Vesna Pfeiffer