Zvezadelovnih invalidov Slovenije je listino Občina po meri invalidov za leto 2017 podelila štirim občinam, med katerimi je tudi Idrija.Letošnje prejemnice listine so se tako pridružile še 26 občinam, ki se v Sloveniji lahko pohvalijo z nazivom občina po meri invalidov, in tako število zaokrožile na 30.Župan občine Idrija Bojan Sever pravi, da sos prejemom listine postavili temelje, zdaj pa bodo začeli graditi naprej.
Vloga in odgovornost župana v tem projektu je velika. Kaj lahko storite kot župan, da občina postane bolj po meri invalidom?
Vloga župana je predvsem v spodbujanju razmišljanja o tej problematiki v občinski upravi in med odločevalci. Pretekle izkušnje z delom z invalidi v invalidskem podjetju so mi prinesle zavedanje o potrebah invalidov na delovnem mestu, zdaj moramo zagotoviti tudi vse potrebno za lažji vsakdan.
Koliko invalidov je v vaši občini?
Natančnega števila invalidov ne moremo podati, saj so podatki različni. Ocenjujemo pa, da se število ujema s slovenskim povprečjem, to je okrog 13 odstotkov.
Katere aktivnostiste izvedli za pridobitev listine Občina po meri invalidov?
Naša občina je k projektu in pridobitvi listine Občina po meri invalidov pristopila že leta 2010 in v letu 2011 pripravila posnetek stanja položaja oseb z oviranostmi v občini, potrdila akcijski načrt za uresničevanje enakih možnosti oseb z oviranostmi ter imenovala Svet invalidov. Čeprav na razpisu zaradi proceduralnih napak ni bila uspešna, je nadaljevala aktivnosti in akcijski načrt v večji meri uresničila. Konec leta 2016 smo v sodelovanju s ključnimi deležniki in na podlagi smernic za pripravo analize in akcijskega načrta, ki jih predvideva sodelovanje v projektu Občina po meri invalidov, pripravili analizo uresničevanja standardnih pravil za izenačevanje možnosti invalidov v občini Idrija in akcijski načrt za izenačevanje možnosti invalidov v letih 2016–2020. Občina Idrija želi svoje aktivnosti na tem področju sistematično strukturirati in okrepiti invalidske organizacije z namenom boljšega reševanja problematike. Predstavniki invalidskih društev poudarjajo preobrat v razmišljanju občinske uprave, ki je tematikam invalidnosti začela posvečati več pozornosti, predvsem pa se je okrepilo razumevanje, da ovire niso le arhitektonske narave, prilagajanje storitev in prostorov invalidom pa koristi celotni populaciji, ne le delu prebivalstva. Okrepilo se je tudi sodelovanje med javno upravo, invalidskimi društvi in drugo civilno sfero, kar se kaže v povečevanju števila skupnih aktivnosti.
Kako je z arhitektonskimi ovirami v Idriji in kako je z zagotavljanjem parkirnih mest?
Arhitektonskih ovir je v občini Idrija še veliko. Vzrok za to so razgiban in strm teren, neprilagojene starejše stavbe in neupoštevanje zakonskih določilza zagotovitev dostopnosti tudi v novih stavbah in na javnih površinah. K izboljšanju razmer dostopnosti grajenega okolja smo se zavezali v akcijskem načrtu – v pripravo investicijskih projektov, ki jih vodi občina, poskušamo vključiti predstavnike invalidskih organizacij in upoštevati mnenje strokovnjakov s področja dostopnosti. Vključujemo tudi društva in posameznike, ki z aktivnostmi nagovorijo lokalno skupnost. S kakšnimi ovirami se v okolju srečujejo slepi in slabovidni, so na urbanem sprehodu občankam in občanom predstavili KD prostoRož in MDSS Nova Gorica. Parkirnih mest je dovolj, poskrbeti moramo še za njihovo pravilno označitev. Občinska redarska služba tudi dosledno izvaja nadzor kršitev ustavljanja in parkiranja na prostorih za invalide.
Katere pa so največje težave, s katerimi se srečujejo invalidi v vaši občini?
Težave, s katerimi se spopadajo invalidi, so najrazličnejše. Nekatere so skupne vsem. Posebej je treba omeniti neurejenost statusa invalida, težke socialne in družinske razmere, brezposelnost, slabo vključenost v družbo ipd. Potem so tu potrebe glede na vrsto invalidnosti, ki so specifične za vsakega posameznika – arhitektonske ovire za gibalno in senzorno ovirane, prav tako imamo še veliko dela na področju dostopa do informacij ter komunikacij. Poudariti želim, da si z uresničevanjem zastavljenih projektov v občini Idrija prizadevamo izboljšati kakovost življenja za vse občane. Na izreden pomen izenačevanja pravic za vse ljudi opozarjamo sebe in druge tudi s projekti, kot je Občina po meri invalidov.
Kako se je na projekt odzvala lokalna skupnost?
Lokalna skupnost se je odzvala pozitivno. Sploh tisti občani in občanke, ki so neposredno ali posredno povezani z osebami z oviranostmi in so opazili napredek – ne samo ko gre za odstranjevanje arhitektonskih ovir, ampak tudi preobrat v percepciji ljudi z oviranostmi in subtilnejšem zaznavanju težav, s katerimi se ti spoprijemajo v vsakdanjem življenju. Tako javni in zasebni kot tudi nevladne organizacije si prizadevamo, da bi prepoznali in čim pogosteje poskušali reševati težave na področju dostopnosti do grajenega okolja, do informacij in storitev. Ena najpomembnejših komponent je vključenost invalidov v družbo – tega cilja ne bomo mogli uresničiti brez lokalne skupnosti.
Občina, ki je vključena v projekt, prevzame stalno odgovornost za ustvarjanje enakih možnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacijo invalidov ter vseh ranljivih skupin.Kako vam bo to uspelo v Idriji?
Verjetno sem že večkrat dejal, da nam je naziv Občina po meri invalidov prinesel pomembno potrditev, da smo z zastavljenim delom na pravi poti, hkrati pa nam je dalo nov zagon za nadaljnje uresničevanje zastavljenih aktivnosti. Temelji so postavljeni, zdaj bomo začeli graditi naprej, seveda v sodelovanju z javnimi ustanovami, zvezami, društvi, sveti in posamezniki, ki delujejo na področju združevanja ter reševanja invalidskih problematik. Aktivnosti na tem področju želimo sistematično strukturirati in okrepiti invalidske organizacije, da bi to problematiko bolje reševali.
Kaj po vašem mnenju lahko naredi občina za večjo kakovost življenja invalidov in kaj bi morala narediti država?
Občine morajo poskrbeti za ustvarjanje enakih možnosti za vse občane prav na vseh področjih življenja. K temu morajo spodbuditi tudi svoje zavode. S projekti poskušamo te tematike približati tudi občanom in občankam vseh generacij. Država in lokalna skupnost morata poiskati najboljše, univerzalne rešitve, ki ne diskriminirajo, in jih uresničevati. x
Vesna Pfeiffer