Kako lahko Evropski akt o dostopnosti resnično zagotovi dostopnost vsem, je bila tema konference, ki jo je v Evropskem parlamentu v Bruslju organiziral evropski poslanecdr. Igor Šoltes, sicer poročevalec v senci za Evropski akt o dostopnosti , v sodelovanju s poslanskim kolegom Indrekom Tarandom. Dogodka se je udeležilo veliko število nevladnih organizacij ter mednarodnih združenj, ki zastopajo različne skupine invalidnih oseb. V Evropski uniji sicer živi okoli 80 milijonov ljudi s težjo ali lažjo obliko invalidnosti.
Evropska komisija je direktivo, ki stremi k izboljšanju delovanja notranjega trga skozi doseganje skupnih zahtev glede dostopnosti dobrin in storitev ter odstranjevanja ovir, s katerimi se invalidi soočajo pri študiju, iskanju zaposlitve, potovanjih, nakupovanju dobrin in storitev ali preprosto pri doseganju informacij, predlagala 2. decembra 2015. Dr. Igor Šoltes je na konferenci v uvodnem govoru izpostavil, da je za dosego resnične odprave neenakosti potrebno zagotoviti, da bo obseg izdelkov in storitev, ki jih pokriva direktiva čim širši, pri tem pa ne smemo prezreti vse hitrejšega napredka tehnologije, saj se ravno tu kljub nenehnemu razvoju pogosto pozabi na dostopnost izdelkov in storitev za invalide: »Predstavljajte si, da ne bi mogli dvigniti denarja iz bankomata, uporabiti svojega pametnega telefona ali tablice, kupiti vozovnice iz aparata ali prebrati e-knjige? Trg sam do sedaj ni uspel zagotoviti dostopnosti teh izdelkov vsem posameznikom, zato je to potrebno doseči z regulacijo. Ne smemo zamuditi te priložnosti, ki lahko invalidom spremeni življenja in jim omogoči enakopravnejšo vključitev v družbo.«
Ko ti vzamejo bistven del dostojanstva in samostojnosti
Dogodka se je udeležilo veliko število nevladnih organizacij ter mednarodnih združenj, ki zastopajo različne skupine invalidnih oseb. Na vsakdanje težave in ovire, s katerimi se soočajo slepi in slabovidni, je opozoril predsednik Evropske zveze slepih Wolfgang Angermann in omenil primer naprav, ki delujejo na dotik, česar slepi in slabovidni ne morejo uporabljati. »Počutim se, kot da mi je odvzet bistven del mojega dostojanstva in samostojnosti,« je dejal in opozoril tudi na možnost izjem, ki jih dovoljuje akt. Obstaja namreč bojazen, da bi podjetja to določbo izkoriščala v primeru, ko bodo mnenja, da bo postopek prilagoditve izdelka stal preveliko ali pa bo po njihovi oceni prezapleten. O težavah, s katerimi se soočajo invalidi z različnimi oblikami telesne prizadetosti, je govoril Frank Sioen iz Evropske mreže za neodvisno življenje. Poudaril je, da v direktivi ni dovolj izpostavljen vidik fizičnega okolja, kjer je izjemno veliko ovir za invalidne osebe. Problem predstavlja tudi izvrševanje direktive v praksi, je dejal in pojasnil: »Če ne moreš uveljaviti svoje pravice v praksi, potem te pravice nimaš. Moramo zagotoviti, da bo akt vključeval mehanizem pritožbe, ki bo enostaven za uporabo in razumljiv vsem.«
Potrebujemo jasno zakonodajo, ki bo naredila dostopnost vse prej kot zgolj prostovoljno
Da imajo države članice na tem področju trenutno zelo različne zakonodaje, kar omejuje možnosti invalidov po vsej Evropi, je opozorila Inmaculada Placencia Porrero iz Evropske komisije, Rodolfo Cattani iz Evropskega invalidskega foruma pa je poudaril, da je ta direktiva izjemnega pomena za vse invalide ter pri tem opozoril: »Potrebujemo jasno zakonodajo, ki bo naredila dostopnost vse prej kot zgolj prostovoljno. Potrebujemo jasne definicije in razlage, da bi se izognili nepotrebnim problemom.« Dodal je, da je potrebno v postopek ves čas vključevati invalidske organizacije, ki morajo imeti vlogo tudi pri nadzoru in izvrševanju pravil. Dan Pescod iz britanskega nacionalnega inštituta za slepe je opozoril, da bo za sprejem direktive ključna predvsem politična volja. Glede obsega direktive pa je poudaril, da mora zajeti vse izdelke, ne samo nekaterih, saj se s tehnologijo in razvojem ves čas pojavljajo novi izdelki, ki jih je v tem trenutku še nemogoče predvideti.
Dostopnost pomembna ne le za invalide, ampak za celotno družbo
Sabrina Ferraina iz Evropskega združenja ponudnikov storitev za invalide je dejala, da si želijo močnejše besedilo, ko gre za dimenzijo človekovih pravic ter poudarila, da je dostopnost pomembna ne le za invalide, ampak tudi za celotno družbo. K temu je dodala še: »Uporabniki morajo biti vključeni v vse stopnje nastajanja izdelka ali storitve, saj bodo te na koncu vplivale prav nanje. To, da do nas pride povratna informacija o izdelku ali storitvi, je za nas zelo koristno.« Evropska poslanka skupine Evropskih konservativcev in reformistov Helga Stevens, ki je tudi sama gluha, je poudarila, da akt ne bo odpravil vseh ovir, a je pomemben korak naprej. »Ker gre za človekove pravice, je jasno, da z vidika gospodarstva to ni videno kot nekaj pozitivnega. A dejstvo je, da lahko akt naredi veliko spremembo pri vsakdanjih življenjih ljudi,« je še dodala poslanka. Države članice EU se sicer strinjajo glede cilja direktive, težavo pa predstavlja predvsem njen obseg in funkcionalne zahteve, meni predstavnik nizozemskega predsedstva Sveta EU Jan van der Velden. Evropski poslanec Indrek Tarand pa je ob zaključku konference povedal: »Na podlagi slišanega sem optimist, verjamem, da lahko besedilo še izboljšamo in dosežemo, da bo direktiva na koncu tudi sprejeta.«
V.P.
