Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.Intenziven proces staranja prebivalstva je realnost, s katero se sooča tudi Slovenija. Število starejših namreč hitro narašča, leta 2060 bo tako starejših od 65 let kar 30 odstotkov prebivalstva. Skrb za starejše tako predstavlja enega največjih družbenih izzivov prihodnosti.
Trenutne razmere kažejo, da skoraj sedem tisoč ljudi v Sloveniji čaka na takojšen sprejem v dom za starejše. V nekaterih so pogoji za življenje vse prej kot rožnate: svojci poročajo o katastrofalni oskrbi in nehumanem odnosu, ponekod se v eni sobi stiska po šest stanovalcev, denarja za gradnjo novih domov v proračunu ni. Dodaten strah, povezan predvsem z zvišanjem cen oskrbe v domovih za starejše, pa je vnesel predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Predlog zakona namreč predvideva novo obvezno zavarovanje; zaposleni naj bi plačevali dodatnih 31, upokojenci do 20 evrov mesečno.
Ekipa Kode obiskala nekatere domove
Javni Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje. Ob obisku ekipe Kode je dom urejen do zadnje podrobnosti, stanovalci uživajo v številnih aktivnostih. Ena od Trboveljčank, ki ima v domu sorodnika, pravi, da je običajna slika precej drugačna: »Včasih se zgodi, da ti ljudje niso okopani po štirinajst dni ali več. Ko prideš med vikendi na obisk, ob treh popoldne v sobah ostajajo pladnji od kosila, čeprav je bilo kosilo pred tremi in celo štirimi urami.« Pritoževali naj bi se tudi zaposleni, češ da jim vodstvo določa, kdaj lahko koristijo proste dni in dopust, kar pa vodstvo doma zanika. O pomanjkanju zaposlenih potožijo tudi sorodniki, ki imajo svojce v zasebnem Centru starejših Medvode. »Prideš na oddelek, pa je tam samo ena negovalka, ki se z nekom ukvarja, ostali so pa prepuščeni sami sebi. Dostikrat jih vidiš, kako sedijo, gledajo v strop, spijo za mizo, pač životarijo. Večkrat sem že slišal kakšnega oskrbovanca: rad bi šel na potrebo, lulati. Pa mu odgovorijo, kar v plenico se dajte,« pove sogovornik.
Dve sliki, dve realnosti
»Kar se tiče števila zaposlenih, smo v skladu s standardi in normativi, oziroma v določenih službah celo presegamo, imamo denimo dietetika. Kar se tiče pokritosti tekom tedna ali med vikendi, pa so seveda določena odstopanja,« pove o kadrovski pokritosti Miha Kranjc iz družbe Deos, ki združuje osem Centrov starejših po vsej Sloveniji, kjer živi 1340 stanovalcev. Konkretnih kritik sicer predstavnik podjetja Deos, ne more komentirati, saj kot pravi, do njih pritožbe niso prišle. Tudi v Medvodah je po mnenju vodstva doma vse v najlepšem redu. Njihova zgodba pa je precej drugačna od tistih, ki so jih ekipi Kode zaupali številni svojci stanovalcev. Prihaja celo do zlomov, ki so posledica padcev med nego, pravijo. »Na lastno željo sem babico peljala na urgenco. Zdravnica, medicinska sestra in negovalke so dvignile roke, zdravnik na urgenci pa mi je rekel, hvala, pripeljali ste jo v zadnjem trenutku,« o svoji izkušnji pove Katerina Vidner Ferkov iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit.
»Na koncu vam pripadajo tri plenice, ki jih bo zamenjala zgarana negovalka«
Številni svojci opozarjajo na zaležanine zaradi pretiranega ležanja, izpuščanje terapij, podhranjene oskrbovance, odprte katetre, iz katerih teče seč, celo kraje od denarja, mobitelov do oblačil. V najslabšem položaju so nepokretni in tisti, ki ne morejo govoriti. »Ležati 24 ur ležat v postelji, brez koledarja, brez obiskov, brez ure, da pridejo do tebe samo negovalci, ki si jim samo predmet dela, da ti zamenjajo plenico, te na hitro nahranijo, v tistem času, ki ga imajo odrejenega. To ni življenje,« pove Ana Cajnko iz Društva RESje. Dejstvo je, da v domove prihajajo ljudje v vedno slabšem zdravstvenem stanju, osebja je premalo, pogosto tudi ni primerno izobraženo. Rešitev je v zvišanju standardov in normativov, ki bi omogočili tudi več in bolje plačane zaposlene. A ob tem se pojavi vprašanje, kdo bo to plačal? Oskrbovanci oziroma svojci že zdaj težko zmorejo stroške oskrbnine, država pa denarja nima. »Kaj pa država sporoča ljudem? Delajte vse življenje, plačujte davke, bodite dober državljan in na koncu vam pripadajo tri plenice, ki jih bo zamenjala zgarana negovalka, ko bo imela čas,« ugotovi Katerina Vidner Ferkov iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit.
Več v oddaji Koda
Glede na zaskrbljujoče stanje v nekaterih domovih za starejše, nehuman odnos, slabe higienske razmere, predrago oskrbo, dolge čakalne dobe in številne kritike stanovalcev in tudi stroke, se bodo v oddaji Koda vprašali, zakaj vlada ni poskrbela za vzpostavitev sistema, ki bi vsakemu starejšemu, ne glede na njegovo premoženjsko stanje, omogočil dostop do primerne, strokovne in cenovno dostopne oskrbe. Bo rešitev prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi? So trditve kritikov predloga zakona, da gre le za nov poskus, kako prevaliti še več stroškov na starostnike in njihove svojce, upravičene? Odgovore boste torej dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 12. decembra ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V. P.