V razpravi so opozorili, da še vedno velik del javnih objektov ni dostopen gibalno oviranim in da je problematičen tudi javni prevoz.
Na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti je zagovornik načela enakosti Miha Lobnik na kratko povzel prvo poročilo in poudaril, da je "to posebno poročilo o tem, če ne bomo storili nič, bomo čez dve leti, ko bo potekel zakonski rok za prilagoditve, imeli četrtino javnega prostora v Sloveniji fizično nedostopnega za ljudi z invalidnostmi". "To je klic k prebujenju in drugačnemu ravnanju", je dejal.
Ugotovitve iz zagovornikovih poročil in načrtovani ukrepi
Iz poročila izhaja, da objekti v javni rabi še vedno ostajajo nedostopni za ljudi z invalidnostmi, vsak četrti anketirani zavezanec za gradbene prilagoditve objektov do 11. decembra 2025 pa je ocenil, da do zakonskega roka ne bo zagotovil gradbenih prilagoditev v njegovi pristojnosti, je povedal Lobnik. Kot posebej problematično kaže stanje prilagoditev teh objektov z zvočnimi in svetlobnimi indikatorji ter pisnimi informacijami, je dodal.
Pri drugem poročilu pa Lobnik ugotavlja, da praktično ni nobenega napredka, kar zadeva javni medkrajevni avtobusni prevoz za senzorno ovirane. Omenil je nedostopnost spletnih strani, aplikacij, infrastrukture (ni taktilne oznake za slepe, zvočnih najav, fizične ovire pri vstopu v avtobus). V nadaljevanju je predstavil priporočila pristojnim državnim organom za izboljšanje dostopnosti in spoštovanje zakona o izenačevanju možnosti invalidov.
Državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je povedal, da se na ministrstvu dobro zavedajo problematike nedostopnosti objektov v javni rabi, zato so se že povezali z Urbanističnim inštitutom Slovenije, ki bo pristopil k pripravi dveh metodologij, in sicer za popis obstoječega stanja in za popis dostopnosti objektov v javni rabi. "Prav tako je dogovor, da se vzpostavi kontaktna svetovalno-informacijska točka glede prilagoditev objektov za upravljavce javno dostopnih objektov, pogodbo nameravamo podpisati v dveh mesecih," je dejal.
Monika Pintar Mesarič z ministrstva za infrastrukturo je poudarila, da v železniškem prometu skrbijo za to, da so tehnični standardi, ki omogočajo tudi vključitev invalidnih oseb, polno izpolnjeni. Pri obnavljanju železniške infrastrukture skrbijo, da so vsi podhodi in nadhodi ustrezno opremljeni z dvigalom za gibalno ovirane osebe, taktilnimi oznakami, uvajajo se zvočne napovedi prihodov in odhodov vlakov. Pri nakupu vlakov pa se stremi k temu, da so tudi vlaki primerno opremljeni, da so stopnice primerne za vstop in izstop potnikov oz. oseb z invalidnostmi.
Neuresničevanje zakonodaje na področju dostopnosti za invalide
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je izpostavil, da so zadnja tri leta opozarjali, da se na tem področju nič ne premakne. Ocenil je, da prilagoditve senzorno oviranim niso tako drage, da jih ne bi mogli izvesti. "A investitorjem ne pada na pamet, imamo odlično zakonodajo, a se v praksi ne izvaja," je povedal.
Na neuresničevanje zakonodaje je opozorila tudi Mateja Toman iz Sveta za invalide RS. "To pomeni, da je v tej državi dovoljeno kršiti določene zaveze, da se odgovorni morda ne zavedajo kršitev zakonodaje," je prepričana. To po njenih besedah pomeni tudi kršitev temeljnih človekovih pravic velikega dela državljanov, ne samo invalidov, ampak tudi starejših, ki se srečajo z različnimi invalidnostmi.
Mojca Vavpotič iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS) je opozorila na medkrajevni prevoz, ki invalidom še ni dostopen. Spomnila je tudi, da na ljubljanski železniški postaji še vedno vsi invalidi nimajo brezplačnih vozovnic, saj jo morajo zaposleni plačati.
V razpravi je Jurij Lep (Svoboda) poudaril, da imamo dobro zakonodajo in da pri novogradnjah ne bi smelo biti ovir pri njenem izvajanju. "Pri projektiranju v javnem sektorju je treba slediti pogojem, ki jih postavlja projektant, ki mora upoštevati zakonodajo, dvigalo, klančino," je dodal. Eva Irgl (SDS) je pohvalila Zagovornika za dobro pripravljeno poročilo, ki "daje vpogled, kje se dogaja diskriminacija". "Čas je, da se od besed preide k dejanjem," je pozvala.