MDR (nem. Mitteldeutscher Rundfunk) je ena od sedmih regionalnih televizijskih postaj, ki pokriva nemške zvezne dežele Saška, Saška-Anhalt in Turingija. V treh deželah živi približno 8 milijonov prebivalcev. Pri MDR že od leta 2017 ustvarjajo novice v lahkem jeziku. Od letošnjega decembra ponujajo tudi novice v lahkem jeziku v obliki podkasta. Pri tem sodelujejo z Univerzo Martina Lutherja Halle-Wittenberg in organizacijami za osebe z motnjo v duševnem razvoju.
"Sporočila v lahkem jeziku so zame zelo pomembna. So enostavna in razumljiva. Ker so nekatere besede v običajnih sporočilih težke," pravi Steven Wallner iz organizacije Leben mit Handicaps e.V. Poleg tesnega sodelovanja z invalidskimi organizacijami pa MDR sodeluje tudi z Univerzo Martina Lutherja Halle-Wittenberg, še posebej z Oddelkom za govor in fonetiko. O podkastu z novicami v lahkem jeziku smo se pogovarjali z Georgom Schmolzem, vodjo dostopnosti pri MDR.
Kakšna je zgodovina lahkega jezika oz. lahko razumljivega jezika na MDR?
MDR objavlja novice v lahkem jeziku od leta 2017. Na začetku smo enkrat tedensko ob petkih predstavili najpomembnejše novice tedna, marca 2019 pa smo ponudbo razširili na vsakodnevne novice od ponedeljka do petka. V času Twitterja, Facebooka in ostalih družbenih omrežij je tedenski pregled novic anahronizem. Novice smo na začetku objavili na spletni strani MDR, kasneje pa tudi na straneh teleteksta MDR in v posebni aplikaciji.
Kdaj ste začeli razmišljati o zvočni obliki novic v lahkem jeziku oz. o podkastu?
Razlogov je več. Osnovni je ta, da po podatkih Zveznega statističnega urada v Nemčiji živi približno 1,5 milijona Nemcev z različnimi kognitivnimi omejitvami. Glede na študijo Univerze v Hamburgu živi v Nemčiji tudi okoli 6 milijonov ljudi, ki ne znajo dobro brati, poleg njih pa obstajajo tudi begunci in migranti. Vse tri skupine nimajo dostopa do novic, pri njih prihaja do nerazumevanja običajnih besedil, izrazov in kontekstov izrekanja. Drugi razlog je zaveza javne radiotelevizije v Nemčiji, ki zagotavlja, da imajo vsi ljudje dostop do novic, kulture, športa … To velja tudi za MDR, ki se zavzema za "program za vsakogar" in za "raznolikost programov brez ovir". To pomeni, da MDR ne ponuja le vsebin za vsakogar, temveč je kot program dostopen vsem. To velja tudi za ljudi z motnjami v duševnem razvoju in ostale ljudi, ki težje berejo in razumevajo besedila. Spomniti moram tudi na to, da je bilo do leta 2019 veliko oseb z invalidnostjo izključenih iz političnega življenja, natančneje volitev. Nekateri od njih niso smeli uveljavljati svoje ustavne volilne pravice. To je prizadelo predvsem ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Takšna praksa je bila seveda v nasprotju s temeljnimi zakoni pa tudi z idejo o inkluziji. Najvišje nemško sodišče, Zvezno ustavno sodišče, je zato leta 2019 to uredbo razveljavilo, da bi državljani lahko uveljavljali svojo volilno pravico, pa morajo biti obveščeni o trenutnem političnem dogajanju. Zato MDR ponuja novice v lahkem jeziku. Če sedaj omenim še ideja podkasta: zvok je običajno lažje dosegljiv kot besedilo. Da preberem besedilo, potrebujem računalnik ali drugačen dostop do besedila, zvok pa lahko prikličemo že s pametnim telefonom: takšno napravo ima že skoraj vsak nemški državljan, med njimi tudi veliko oseb z oviranostjo. MDR je tudi radijska postaja in zato je ideja prišla docela organsko.
MDR sodeluje tako z Univerzo Martina Lutherja Halle-Wittenberg kot z organizacijami za ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Kako so akademske raziskave pomagale pri zvočnih interpretacijah lahkega jezika in katere so najpomembnejše značilnosti govorjenega lahkega jezika v vašem primeru?
V Nemčiji je še vedno malo raziskav o lahkem jeziku, zlasti o govorjenem diskurzu v lahkem jeziku. To je denimo tudi posledica dejstva, da zvočne ponudbe skorajda ni. Pomemben vidik raziskave je na primer, kako naj bo besedilo v lahkem jeziku izgovorjeno: počasi ali z običajno hitrostjo govora? Poleg posebnih stavčnih struktur, kaj še omogoča boljše razumevanje? Vprašanje je tudi, kako se spopasti s težko razumljivimi pojmi in besedami. Če lahko na spletnem mestu določen izraz razložimo ob samem besedilu, kakšna je rešitev v primeru podkasta? Pri raziskovanju vseh teh vprašanj so imele pomembno vlogo ravno osebe z motnjo v duševnem razvoju.
Kako torej sodelujete z osebami z motnjami v duševnem razvoju in z njihovimi organizacijami? Kako poteka ustvarjanje in testiranje novic v lahkem jeziku?
Iz dnevne regionalne ponudbe novic MDR izberemo informacije, ki so pomembne za razumevanje aktualnih dogodkov. Ta izbor je namenjen skupini oseb s kognitivnimi oviranostmi. Za to delo so posebej usposobljeni. Na koncu prevajalskega postopka vstopi tako imenovana recenzentska skupina, ki s pregledom zagotovi, da je besedilo ustrezno. Ne glede na to imamo ponudbo novic v lahkem jeziku, ki jo redno pregledujeta še dve skupini: skupina oseb z motnjami v duševnem razvoju in skupina funkcionalno nepismenih oseb. Testiranje pa se ne nanaša samo na besedila, temveč tudi na zasnovo spletne strani, na različne funkcije in ostale stvari.
Pri lahkem jeziku obstaja določena stigma, saj so uporabniki precej heterogena skupina. Kako interpretirati številke, ki ste jih omenili zgoraj v kontekstu lahkega jezika in kako kot MDR pritegnete različne skupine uporabnikov lahkega jezika k branju vaših novic in prispevkov?
Koliko ljudi s kognitivno oviranostjo dejansko obstaja v Nemčiji, ni mogoče natančno določiti. Zvezni statistični urad ocenjuje velikost na 1,5 milijona ljudi. Toda ta številka ima dve težavi. Vštete so namreč samo osebe, ki so jih zabeležile vladne agencije. To ni nujno prava številka. Število pa na drugi strani vključuje tudi ljudi s poškodbo možganov, ti pa niso vedno naši ciljni uporabniki, saj nekateri od njih zlahka uporabljajo običajne storitve. Ciljna skupina pa je, kot že rečeno, tudi skupina oseb, ki so funkcionalno nepismeni, pa tudi begunci in migranti, na primer.
Osebe z gluhoto sicer ne uporabljajo podkasta, pa vendar po naših izkušnjah osebe s prelingvalno gluhoto uporabljajo tudi novice v lažje jeziku. To pa ni povezano s kognitivno oviranostjo ali funkcionalno nepismenostjo, gre bolj za povezavo s slovnico in besediščem znakovnega jezika, ki se razlikuje od govorjenega jezika. Dolge stavke s podrednimi stavki in tako dalje, ki so del običajnih besedil, je zato za mnoge osebe s prelingvalno gluhoto težko dekodirati.
Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost na področju lahkega jezika?
Podkast je primeren tudi za oddajanje na radiu. S tem bi bil dostop še lažje in bolj vključujoč. To pomeni tudi redno oddajanje. Zaenkrat delamo na tem, da bi podkast v lahkem jeziku svoje mesto našel tudi na MDR-jevih radijskih valovih.
Obenem pa nihče ne bere, posluša ali gleda samo novic. Kot vse druge ljudi tudi naše ciljne uporabnike zanimajo druge zgodbe: zanimivosti, kultura, zgodbe. Nekaj besedil in zvočnih posnetkov že obstaja, vendar je treba to polje še razširiti.