Na fotografiji je učitelj sredi razreda. V klopeh okoli njega sedijo dijaki. Foto: posnetek iz filma Nepopisan list, arhiv TV SLO
Na fotografiji je učitelj sredi razreda. V klopeh okoli njega sedijo dijaki. Foto: posnetek iz filma Nepopisan list, arhiv TV SLO

V sredo, 10. februarja 2016, ob 20.05 na TV SLO 1 vabljeni k ogledu poljskega filma Nepopisan list. Scenarist in režiser Jacek Lusinski je dramo posnel po resničnih dogodkih. Osrednji junak zgodbe je srednješolski učitelj, ki počasi izgublja vid.

Kacper, priljubljeni srednješolski učitelj zgodovine, začne opažati, da čedalje slabše vidi. Zdravniški izvidi pokažejo skrb vzbujajoče stanje: zaradi genske okvare bo zelo verjetno trajno oslepel. Kacper je sprva obupan, nato pa se odloči, da bo svoje stanje svojim predpostavljenim v službi prikril. Njegova edina želja je, da bi lahko obdržal službo, ki jo ima rad, in da pripravi dijake na zaključne izpite. Edini, ki ve za njegovo zdravstveno stanje, je njegov najboljši prijatelj Wiktor. V času svojih notranjih bojev in upiranja bolezni se Kacper zbliža s svojo sodelavko Ewo, poskuša pa pomagati tudi uporniški dijakinji Klari, ki tako kot on pred drugimi skrbno prikriva svoje težave.

Kako dolgo bo Kacperju uspelo prikrivati svoje težave? Ga bo zaradi slabšanja vida in preteče slepote preplavilo malodušje in se bo vdal? Ali pa bo našel pogum in se boril zase ter za svoje dostojanstvo? Na ta vprašanja odgovarja zgodba celovečernega poljskega filma Nepopisan list v sredo ob 20.05 na 1. programu TV Slovenija.

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije o slepoti in slabovidnosti

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima okoli 285 milijonov ljudi na svetu okvarjen vid, od tega je 39 milijonov slepih, 246 milijonov pa ima težjo okvaro vida oz. težjo slabovidnost. Kar 80 % teh okvar bi bilo mogoče preprečiti ali z zdravljenjem občutno izboljšati. Najpogostejši razlogi za težje okvare vida so refraktivne napake oči (kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem), glavkom in siva mrena, ki je tudi najpogostejši vzrok za slepoto. Najbolj so ogroženi ljudje po petdesetem letu ter otroci do 15. leta, pri katerih okvara vida ni bila pravočasno odkrita. V zadnjih dvajsetih letih se število ljudi s prizadetim vidom zmanjšuje, predvsem zaradi boljšega zdravljenja očesne prizadetosti pri nalezljivih boleznih, pa tudi zaradi vse večje ozaveščenosti ljudi ter vključitve očesnih pregledov v zdravstvene sisteme držav. V zadnjih desetih letih se Svetovna zdravstvena organizacija ter Mednarodna agencija za preprečevanje slepote borita proti slepoti s svetovno kampanjo Vision 2020: The Right to Sight (Vizija 2020: Pravica do vida), v katero se je vključila tudi Slovenija. O stanju vida slovenskih prebivalcev ni natančnih podatkov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in po oceni stroke naj bi bilo pri nas okrog 8 do 10 tisoč ljudi s težjimi okvarami vida, od tega naj bi bilo okoli 4000 slepih. x

V. R.