Oddajo Posebna ponudba je v novi sezoni mogoče spremljati tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Gluhi gledalci edino potrošniško oddajo v Sloveniji tako lahko sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gleda na TVS1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat v oddaji Posebna ponudba o nepremičninskih pasteh.
Za večino je nakup stanovanja ali hiše življenjski projekt. Vendar se kupci pri nakupu nepremičnin pogosto srečajo z različnimi pravnimi zapleti, kot so težave z lastništvi ali vpisi zastavnih pravic, ki jih niso poznali pred sklenitvijo pogodbe. Nemalokrat so na delu tudi goljufi, ki denimo eno stanovanje prodajo dvakrat, torej dvema različnima kupcema. To se je zgodilo tudi gledalcu, ki je stanovanje pošteno plačal, potem pa ostal brez strehe nad glavo in brez denarja. Neverjetna zgodba Steva Stuparja sega v leto 1999. Kupil je stanovanje v Ljubljani v velikosti 60 kvadratnih metrov in zanj odštel takratnih 9,5 milijona tolarjev. »Ko sem kupil stanovanje, si sploh nisem mogel predstavljati, kaj se bo zgodilo,« danes pravi Stupar. Osem mesecev po vselitvi, med katerimi je prenovil kuhinjo, zamenjal parket, obnovil kopalnico, je izvedel za nekaj pomembnih dejstev o zgodovini tega stanovanja.
Stanovanje prodala dvakrat
Prvotna lastnica Irena Heric je leta 1992 nepremičnino prodala Lidiji Starčič, nato pa leta 1999 še Tomislavu Bjeliću. To pomeni, da je isto stanovanje prodala kar dvema različnima kupcema. Bjelić je stanovanje nato prodal našemu sogovorniku, vendar je Starčičeva pred njim vpisala lastninsko pravico v zemljiško knjigo, in Stupar se je moral izseliti. Zadeva je končala na sodišču. To je Ireno Heric spoznalo za krivo goljufije in jo obsodilo na pogojno zaporno kazen. V drugem postopku je sodišče odločilo, da mora Heričeva kupnino za stanovanje vrniti Bjeliću, ta pa Stuparju. A tu se je zataknilo. »Sodišče je sicer odločilo, da mi mora Bjelić vrniti denar. A ker je vse premoženje prepisal na drugo osebo, do svojega denarja do danes nisem prišel,« pravi Stupar, ki zato še vedno živi v podnajemniškem stanovanju.
Ob njihovi hiši zrasel prizidek
Drugi primer kaže na to, da kupec nepremičnine lahko kaj hitro kupi mačka v žaklju. Podjetje De.Marko inžiniring je pred desetimi leti trem družinam prodalo tri stanovanja v hiši na Tesovnikovi, za katero so ob nakupu mislili, da gre za večstanovanjsko hišo z urejeno dokumentacijo, a ni bilo tako. Hiša je namreč brez uporabnega dovoljenja. A to ni edina težava, s katero se zdaj ubadajo lastniki stanovanj. Na sosednji parceli je namreč že nekaj mesecev po tistem, ko so se vselili, začel rasti prizidek k njihovi hiši. »Za pojasnila smo se obrnili na Upravno enoto Bežigrad in izvedeli, da je bilo gradbeno dovoljenje za prizidek izdano, še preden smo postali lastniki nepremičnine na Tesovnikovi 69,« pojasnjuje ena od lastnic stanovanj Esma Kokol in dodaja: »Kar pa ni bilo res, saj smo imeli dokumentirano, da smo stanovanja kupili pred datumom, navedenim na gradbenem dovoljenju.« Ker je prizidek precej poslabšal bivalne razmerev treh stanovanjih, saj je fasada po besedah naše sogovornice ves čas vlažna, številni prostori pa zaradi bližine prizidka brez svetlobe, so se njihovi lastniki odločili poiskati pravico na sodišču. Dosegli so razveljavitev gradbenega dovoljenja in ustavitev del. Toda s tem se njihove težave še niso končale.
Inšpekcija nima podlage za ukrepanje
»Čeprav smo dokazali, da je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno na goljufiv način, prizidek še vedno stoji,« pravi Esma Kokol. Z Ministrstva za okolje in prostor so nam pojasnili, da so bili v preteklosti vodeni inšpekcijski postopki, v katerih pa ni bilo ugotovljenih pogojev za ukrepanje. »Ker je bil objekt grajen v času pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, je bil inšpekcijski postopek ustavljen. Čebi se objekt dograjeval oziroma gradnja nadaljevala, pa je ukrepanje inšpekcije možno,« so še pojasnili na ministrstvu. Tako nedograjen prizidek še vedno stoji zgolj dva metra od stanovanjske hiše in povzroča sive lase nemočnim lastnikom stanovanj, in čeprav gre za črno gradnjo, ga ne smejo porušiti. Podobnih primerov je v Sloveniji veliko, pravi Andrej Mesneriz Gospodarskega interesnega združenja geodetskih izvajalcev in opozarja še na eno težavo: »Obseg črnih gradenj z odločbami za rušenje je tako velik, da država ne more zagotoviti denarja, da bi se ta proces izvedel. S tem ko kršiteljev ne kaznuje, pa spodbuja nove potencialne kršitelje.«
Več v oddaji Posebna ponudba
Kako sploh do informacij o nepremičnini, ki jo kupujemo? Kako preveriti njeno pravno stanje? Lahko zaupamo nepremičninskim agencijam in notarjem in kakšna je njihova odgovornost pri sklepanju nepremičninskih poslov?O vsem tem v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi to soboto, 6. februarja, ob 17.20 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. x
V. P.