Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.25 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat so v oddaji Posebna ponudba vzeli pod drobnogled nerazglašene oporoke. Kot strela z jasnega je po objavi v Primorskih novicah prve dni oktobra v javnosti odjeknila vest, da so slovenska sodišča založila skoraj 1000 oporok. Kmalu se je izkazalo, da je teh oporok kar petkrat več, od tega pa jih lahko ima skoraj 450 materialno-pravne posledice.
Med oškodovanci, ki zaradi založene oporoke niso nikoli prišli do svoje dediščine, je tudi Novogoričan, ki mu je stara mama pred skoraj štirimi desetletji z oporoko zapustila veliko kmetijo v Posočju,a tega do pred kratkim ni vedel. Tomaž Torkar je po poklicu psiholog, vendar bi bila njegova življenjska pot, kot trdi, najverjetneje povsem drugačna, če bi bila upoštevana poslednja volja njegove babice. »Še vedno mislim, da je človekova zadnja želja nekaj svetega. Potrebno jo je izpolniti. Na sodišču sem zahteval spis in prebral uradni zaznamek, da je babica leta 1977 oporoko leta 1977 odnesla na sodišče, plačala takso in jo dala v hrambo. Prepričana je bila, da se bo njena želja izpolnila. Potem pa je njena oporoka ostala v nekem predalu očitno 30 let,« je svojo izkušnjo opisal Torkar in poajsnil, da je babičina poslednja želja bila, da si kmetijo deli s teto, ki je živela z babico, vendar ni imela otrok. Po tetini smrti pa je babica želela, in tako je zapisala tudi v oporoki, tudi tetin del pripade našemu sogovorniku. »Danes vemo, da tega sicer ni mogla vnaprej določiti, ampak danes vemo, da je taka bila njena želja.« Oporoka sogovornikove babice pa je le ena od 450-ih, ki bodo lahko, ker jih je sodišče založilo, imele pravno materialne posledice.
Klemenčič: Šlo je za šlamparijo!
O vzrokih za to, da so sodišča založila oporoke in o posledicah, ki so jih zaradi tega utrpeli dediči, so razpravljali tudi na parlamentarnem odboru za pravosodje. "Šlo je za šlamparijo," je na odboru med drugim izjavil minister za pravosodjeGoran Klemenčič, izrazil pa je tudi dvom, da bodo za deset let nazaj prišli do osebe, ki je odgovorna, da oporoka ni bila vnesena v centralni register oporok. Kljub temu bodo na ministrstvu po njegovih besedah v okviru svojih pristojnosti morda ugotavljali tudi osebno odgovornost: "Trenutno čakamo ustrezna poročila, pri čemer nas zlasti zanima, ali kakšno sodišče posebej izstopa po številu nerazglašenih oporok glede na njegovo velikost. V takšnih primerih bi lahko zahtevali tudi iskanje odgovornosti." Predsednik vrhovnega sodiščaBranko Maslešapa je pojasnil, da je Vrhovno sodišče predlagalo spremembe zakonodaje, ki zadevajo potrditev centralne evidence oporok deponiranih na sodišču. Dodal je še, da so v primerih, ko bi nerazglašena oporoka utegnila imeti materialno pravne posledice, sodišča obvestila potencialne oškodovance, se jim opravičila, in poučila o možnosti uveljavljanja pravic. »Nekateri primeri so se do zdaj že končali s poravnavo med državnim pravobranilstvom in oškodovanci,« je še pojasnil Masleša. Večina članov odbora je sicer ocenila, da ni dovolj, da je vrhovno sodišče tiste, ki so bili odškodovani, zgolj suhoparno napotilo na pravdo, zato je sprejela sklep, naj v sodelovanju z ministrstvom oblikuje merila za zunajsodno poravnavo z oškodovanci.
Več v oddaji Posebna ponudba
Kdo je krivec za nastalo situacijo? Je to sistem, slab zakon, malomarnost posameznikov, ki delajo na sodiščih? Če se postavimo v kožo oškodovancev nerazglašenih oporok in seveda tudi prvotnih dedičev, ki so zdaj zaradi napake sodišča lahko ob dediščino. Kako bo država rešila nastali zaplet? Sodišča so sicer oškodovance napotila na pravdo. Je to edina rešitev? To namreč za sabo potegne precejšnje stroške. Je predlagano sklepanje izvensodnih poravnav z oškodovanci prava rešitev? Bodo napake državnih organov s tem prenesli na davkoplačevalce? Kako je v primeru, da premoženja ni več, da ga je denimo prejšnji dedič prodal, uničil? Odgovore bodo ponudili v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku v torek, 25. oktobra ob 17.30 gledali na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.