Geodetski inštitut Slovenije (GI) in Beletrina sta v torek, 28. maja 2019, v Slovenj Gradcu izvedla prvo predstavitev projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Projekt financira Ministrstvo RS za infrastrukturo. Glavni cilj projekta je omogočiti dvig kakovosti življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Vsebina se usmerja v rešitve mobilnosti v mestih, dostopnosti javnih institucij ter spletne dostopnosti. Rezultati za testne občine, v projekt je bilo vključenih 21 občin, so praktični: invalidi bodo dobili informacije o dostopnosti za samostojno mobilnost, omogočena pa je tudi izmenjava uporabniških izkušenj v celi državi. Kot rezultat velja poudariti tudi spletno dostopnost, ki omogoča dostop do digitalnih informacij za vse ranljive skupine.
V projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije v sodelovanju z Beletrino, aktivno sodelujejo tudi izbrane občine, cilj pa je širitev in sodelovanje z občinami in drugimi deležniki, kot so invalidske in humanitarne organizacije, po vsej Sloveniji. V ta namen GI in Beletrina v prihodnjih mesecih pripravljata predstavitve projekta po vsej Sloveniji, prva v nizu je bila na Koroškem, kjer sta k projektu že pristopili Mestna občina Slovenj Gradec in občina Vuzenica, ki si močno prizadevata za visoko kakovost življenja vseh svojih občanov. Dogodka so se poleg predstavnikov Beletrine in GI udeležili tudi predstavniki obeh občin: gospod Franjo – Franc Golob, župan občine Vuzenica in gospod podžupan Srečko Lampret, ko tudi oba podžupana Slovenj Gradca, gospa Martina Šisernik in dr. Peter Pungartnik ter gospa Darja Vrčkovnik, direktorica občinske uprave Slovenj Gradec, pridružil pa se je tudi gospod Vojmir Drašler z Ministrstva RS za infrastrukturo.
Slovenjgraški podžupan dr. Peter Pungartnik je v uvodnem nagovoru zbrano občinstvo pozdravil tudi v imenu odsotnega župana, gospoda Tilna Kluglerja in sporočil, da je župan projektu naklonjen ter ga podpira. Slovenj Gradec letos praznuje 30. obletnico od podelitve naslova Glasnik miru, podžupan pa je poudaril, da je mestna občina od decembra 2008 tudi prejemnica listine Invalidom prijazna občina, ki jo podeljuje Zveza društev invalidov Slovenije (ZDIS), na kar je celotna občina zelo ponosna. Kot je dejal, jim to predstavlja predvsem odgovornost za nadaljnje dviganje kakovosti življenja za vse občanke in občane, s posebno pozornostjo do ranljivih skupin in njihovih potreb, v čemer vidijo tudi vrednost aktualnega projekta omogočanja mobilnosti za ranljive skupine. Občina je tudi sicer aktivna na področju omogočanja mobilnosti za vse občane: “V zadnjih obdobjih imamo na področju mobilnosti projekt, v katerem bomo v naslednjih štirih letih zagotovili 10 kilometrov dodatnih kolesarskih poti,” je še dodal podžupan Pungartnik.
Župan občine Vuzenica, gospod Franjo- Franc Golob je dejal, da je tudi sam vesel, da so v projektu udeleženi, saj se že več let, vključno z njegovimi mandati, intenzivno posvečajo omogočanju varnosti v cestnem prometu, omogočanju mobilnosti za vse občanke in občane ter ozaveščanju o drugačnosti in enakopravnosti ljudi z invalidnostmi med najmlajšimi v vuzeniški osnovni šoli. Dodal je, da pripravljajo v Vuzenici resne načrte tudi za prihodnost, saj bodo v letu 2020 pričeli s projektom izgradnje obsežne kolesarske trase in pločnikov.
Digitalna dostopnost
Prvi del srečanja je bil namenjen predstavitvi digitalne dostopnosti. Kot je dejala Maša Malovrh, strokovnjakinja za dostopnost pri Beletrini, je dostopnost do spletnih informacij bistvena za omogočanje varnih poti po občinah predvsem za predstavnike ranljivih skupin v prometu, saj se projekt v prvi fazi osredotoča predvsem na slepe, slabovidne in gibalno ovirane občane ter osnovnošolske otroke in mladino. Zato je najprej potrebno omogočiti dostop do teh informacij občanom, ki nedostopnih spletnih strani ne morejo uporabljati.
Obe v projekt vključeni koroški občini, Slovenj Gradec in Vuzenica, želita omogočiti kakovostne življenjske pogoje vsem svojim občanom, zato sta naklonjeni tudi omogočanju spletne dostopnosti njunih občinskih spletišč, kjer so objavljene raznolike koristne informacije ter aktualna obvestila. Občini sta kot javna organa RS tudi zavezanki Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov, ki je bil sprejet aprila 2018 in narekuje, da morajo biti spletišča po glavnih načelih dostopnosti spletnih vsebin: zaznavanje, razumevanje, uporabnost in robustnost, ustrezno urejena do 23.9. 2019 oziroma do septembra 2020.
Kratki analizi dostopnosti obeh občinskih spletišč, ki ju je izvedla Malovrhova sta pokazali, da obe spletišči že vsebujeta nekatere dobro dostopne elemente, ki na nekaterih mestih niso konsistentni. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj drugih odstopanj, kot pa je zaključila Malovrhova, spletišči ne vsebujeta posebno kompleksnih in nedostopnih elementov, ki jih ne bi bilo mogoče narediti dostopne. Vsekakor je v tej fazi bistveno videti naklonjenost in ozaveščenost občinskih odločevalcev o teh temah, strokovno pa je potrebno še nekaj sodelovanja, da bodo spletne vsebine obeh spletišč zakonsko ustrezno. »Nobena občina ni boljša ali slabša, saj sploh ni šlo za primerjavo. Moja analiza je preliminarna ocena dostopnosti, nikakor pa to ni celostna analiza. Pri procesu omogočanja spletne dostopnosti je ključno, da so v vse analize in testiranja implementiranih tehničnih, uporabniških ter oblikovnih rešitev od samega začetka vključeni tudi sami uporabniki, torej ljudje z različnimi oblikami invalidnosti oziroma oviranosti, vključno s starejšo populacijo uporabnikov.
Beletrina se s spletno dostopnostjo ukvarja že od leta 2011. S strokovnjakoma za spletno in univerzalno dostopnost je ustanovila tudi ekipo strokovno usposobljenih ljudi z različnimi oblikami invalidnosti, ki izvajajo ročne analize dostopnosti spletišč glede na lastne uporabniške izkušnje. Na področju dostopnosti Beletrina že ustaljeno sodeluje z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki predstavlja krovno invalidsko organizacijo, saj pod svojo streho združuje kar 98,5% vseh organiziranih invalidov v Sloveniji. Beletrina in NSIOS sta pred kratkim razvila tudi certificirano ponudno omogočanja zakonsko ustrezne spletne dostopnosti za vse, ki jo je mogoče prilagoditi namenu in funkciji posameznega spletišča oziroma naročnika, izvajajo pa še spekter izobraževalnih in osveščevalnih seminarjev in modulov za različne strokovne in zainteresirane javnosti.
Praktična dostopnost
V drugem delu je Geodetski inštitut Slovenije predstavil vsebino projekta. Mag. Roman Rener, ki je vodja projekta, je predstavil metodologijo in standarde za mobilnost treh ranljivih skupin: slepih in slabovidnih, gibalno oviranih in šolskih otrok. Preko pregledovalnika bodo uporabniki (občine, društva, razvijalci, idr.) brezplačno pridobili podatke. Predstavil je predvidene rezultate projekta: Standardizacija za zajem, vzdrževanje in izmenjavo podatkov; Redakcijski načrt za karte dostopnosti; Podatkovni sloj za mobilnost ranljivih skupin; Splošni pregledovalnik podatkov.
Jani Demšar, sodelavec na projektu, je predstavil tudi operativne rešitve zajema podatkov, vodenja podatkovne baze in vzpostavitve pregledovalnika. Pri zajemu podatkov sodelujejo tudi drugi deležniki, zlasti invalidske organizacije in sami invalidi. »Ti na primer z vozičkom prevozijo mesto in pri tem označujejo prehodnost in dostopnost v mestu, prav tako tudi nevarne in neprehodne lokacije,« je povedal Demšar. GI je izdelal podatkovno bazo, v katero je uvozil predhodno omenjene podatke, na primer parkirišča in javne WC, ki so dostopni za invalide.
V. R.