V petih zavodih po Sloveniji so februarja začeli nadgradnjo pomoči družinam z otroki s posebnimi potrebami. Projekt dodatne podpore družinam z otroki s posebnimi potrebami na njihovem domu pomeni pomoč celotnim družinam, ne le njihovim otrokom, tako da bodo vse storitve prilagojene individualnim potrebam družin, je povedal Maljevac. Cilj pomoči je po njegovih navedbah razbremenitev staršev in sorojencev otrok s posebnimi potrebami. V projektu sodelujejo zavodi, centri za socialno delo in razvojne ambulante.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je danes v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava predstavil projekt nadgradnje obstoječega sistema podpore družinam z otroki s posebnimi potrebami, katerega ugotovitve bodo vsebinska osnova za oblikovanje trajnih zakonskih rešitev na področju pomoči družinam z otroki s posebnimi potrebami. Ministrstvo je obseg projekta v času od začetka izvajanja bistveno razširilo, zagotovilo zaposlitev večjega števila varuhov, kot je sprva načrtovalo, in s tem omogočilo pomoč družinam v večjem obsegu ter tudi priložnost, da kar najbolje preverimo učinkovite načine podpore. Končni cilj projekta je oblikovanje zakonske ureditve področja in zgraditev sistema univerzalno dostopne podpore za družine z otroki s posebnimi potrebami. Načrtujejo, da bodo prvi izsledki projekta in s tem podlaga za oblikovanje zakonske ureditve na voljo že v nekaj mesecih, zakonska ureditev pa v letu 2025.
Projekt je predstavil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na predstavitvi povedal: »V uvodu bi poudaril, da družine z otroki s posebnimi potrebami na to problematiko že zelo dolgo opozarjajo, gre za temo, ki se že dolgo ne obravnava. Naj na začetku preletim cilje, ki smo si jih zastavili s projektom. Prvi je zagotovo zagotoviti univerzalno podporo za vse družine z otroki s posebnimi potrebami. Pred tem imamo nalogo osmisliti sistem, ki bo to lahko pokrival tako organizacijsko kot kadrovsko, javnofinančno in izvedbeno. Torej stanje nekako že poznamo, iščemo pa najprimernejšo rešitev. In ravno to so tiste prve aktivnosti, ki jih dejansko izvajamo že od začetka leta. Od prvega dne, ko smo začeli, smo povezani z zavodi. V prvih fazah projekta, kot se izvaja, se je že jasno pokazalo, kaj so pravi pristopi, tako da bodo strokovni varuhi, ki so trenutno zaposleni v CUDV-jih, zagotavljali podporo družinam. Zaposleni na centrih nudjo podporo družinam, strokovno pomoč zagotavljanja normalnega in v skupnost vključenega življenja. Torej govorimo o podpori celotni družini, ne govorimo zgolj o podpori samo otroku s posebnimi potrebami. To je osnovni segment. Obseg pomoči bo določila komisija za sprejem storitev zavoda in tudi družina sama. Na podlagi dogovora bo oblikovan osebni načrt z ugotovitvijo, kaj družina potrebuje in kako lahko pomagamo. V prvi fazi bo projekt zaposloval in tudi že zaposluje 12 varuhov, torej 12 novih zaposlitev, na petih lokacijah v vseh CUDV-jih (v Dornavi, Dragi, Radovljici, Dobrni in Črni na Koroškem). Tako pokrijemo dobršen del Slovenije. Veste, da smo se na začetku pogovarjali o tem, da se bo v prvi fazi vključilo deset družin, da bomo videli, kakšna je potreba, ampak že zdaj je jasno, da se bo vključilo bistveno več družin. Družine torej dobijo določeno zagotovljeno število ur varuha pomoči na domu. Varuh bo prišel na njihov dom in jim pomagal v skladu z dogovorom in potrebami. Slišali smo precej pogovorov glede časovnice; tukaj bi še enkrat poudaril, da delamo že vse leto. Vem, da je prepozno, ker se čaka 30 let, ampak predvsem hočemo dobro oblikovati novo storitev, jo smiselno pripeljati v obstoječ sistem in pametno nadgraditi obstoječe storitve. Zasnovali smo medresorsko strokovno skupino, v kateri so tudi izvajalci storitev in tudi družine. In ravno naloga te skupine bo med izvajanjem nadgradnje projekta spremljanje in potem oblikovanje zakonskih rešitev, da sistem v polnosti oživimo. In to načrtujemo prihodnje leto.«
Maljevac je na predstavitvi programa poudaril, da gre za prvi tovrstni projekt, ki se ukvarja tudi z razmerami v družinah, ne le s potrebami otrok. "Dejansko prvič nudimo podporo družinam, ki imajo otroke s posebnimi potrebami. Vse storitve, ki so bile zdaj na voljo, so bile namenjene predvsem otrokom, zdaj pa se ukvarjamo s celimi družinami," je dejal Maljevac.
Projekt je po njegovih navedbah pomemben korak k dopolnjevanju obstoječih storitev. "Zaposlenih bo 20 varuhov po celotni Sloveniji, ki bodo izvajali to storitev za družine na njihovih domovih," je napovedal minister. Pri projektu so ali bodo za izvajanje pomoči na domu zaposlili strokovne varuhe, po vsej Sloveniji jih bo 20, ki bodo v sodelovanju s socialnimi delavci, razvojno ambulanto in drugimi strokovnjaki pripravljali individualne načrte pomoči za družine.
Projekt poteka v petih krajih po Sloveniji, in sicer v zavodih v Dornavi, Dobrni, Črni na Koroškem, Dragi pri Igu in Radovljici.
Direktorica Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava Ivanka Limonšek je ob tem poudarila, da je pomoč na terenu v fazi preliminarnega zbiranja podatkov o potrebah družin. »Nadgradnja storitev se je začela izvajati že v februarju. Takrat smo pristopili k oblikovanju delovne skupine in predvsem prepoznavanju potreb v okolju. Vseh pet zavodov je tudi na začetku že sodelovalo pri samem projektu, predvsem da prepoznamo, kaj te družine potrebujejo. Ves čas zaznavamo, da so potrebe po dodatni pomoči pri teh družinah zelo velike in mogoče tudi ne toliko usmerjene v samega otroka, ki je deležen te posebne skrbi v smislu vzgoje in izobraževanja, zdravstvenih storitev in socialne podpore v smislu socializacije, ampak tudi družina kot taka sama. Družina je izpostavljena velikim pritiskom. V zgodnjem obdobju se res spoprijema z zgodbami, ki jih bolj ali manj poznamo, najbolj pa družina sama. Zelo so izpostavljeni tudi sorojenci, otroci, ki živijo v tej družini in potrebujejo veliko več pomoči, kot je bodo sploh zahtevali ali v tej začetni fazi sami prepoznali. V vsem tem času ne moreš kar priti do teh družin in potrkati na vrata in vstopiti, ampak smo res poskušali tudi k temu pristopiti zelo subtilno. Povezali smo se s centri za socialno delo in z razvojnimi ambulantami na Ptuju in v Mariboru in potem skupaj z njimi poskušali poiskati pot do teh družin, ki bi takšno obliko pomoči potrebovali. Na začetku smo res govorili o desetih družinah. Potrebe so zelo velike in smo zaznali, da je teh družin kar veliko več, zato smo tudi zaprosili za dodatno število zaposlenih. Mogoče pa čisto izvedbeno, kako smo se tega lotili: izhajamo zelo konkretno iz števila tedenske obveze zaposlenega, tukaj govorimo predvsem o varuhih, ki poznajo to delo, tj. 40 delovnih ur na teden. 30 ur je efektivnega dela, pomoči, ki jo bodo bila družina, v smislu tiste pomoči, ki jo družina sama zazna. Te razlike so zelo velike, mogoče ponekod je razbremenilni razgovor, ponekod so konkretna opravila pri temeljnih dnevnih aktivnostih, pri otroku, sorojencih, pomoč pri varstvu otroka, ko gre starš po nakupih ali želi opraviti kaj drugega. Vemo tudi, da je teh družin verjetno kar veliko. Vprašalnike smo izoblikovali skupaj, vseh pet centrov za usposabljanje je oblikovalo enotno dokumentacijo, tako da bomo imeli enak pristop dela, izvajali bomo enake storitve; to je pomembno predvsem zaradi poznejše evalvacije, da bomo ugotovili, kakšne so potrebe. S tem ko smo razposlali vprašalnike, smo dobili tudi vpogled v potrebe družine. Na varuha bo to prišlo do 30 ur na teden; pri nas, ko so na tem področju zaposleni štirje varuhi, bo to 120 ur na teden, družini bo pripadalo največ 20 ur v tej fazi nadgradnje tega projekta, nadgradnje storitev, bo pa to v dogovoru za družino v osebnem načrtu tudi predvideno. V to se vključujejo tudi socialne delavke, strokovne delavke, ki bodo te vprašalnike za družino potem konkretno pregledale, se z družino pogovorile – ponekod so ti pogovori že stekli –, pripravil se bo osebni načrt, po katerem bodo potem varuhi te storitve tudi izvajali. Mogoče bi še poudarila to, da to resnično poteka že od februarja. V oktobru smo začeli zaposlovanje, pri nas konkretno za štiri varuhinje, ampak na teren bodo šle varuhinje, ki imajo več izkušenj, ki so že usposobljene. Te štiri varuhinje se bodo potem v ustanovi vključevale v delo in se usposabljale za delo na terenu. Tako že imamo kader, ki bo lahko takoj začel delati; ne gre za začetnike, ampak za osebe, ki imajo veliko izkušenj. Pri delu z otroki in mladostniki in predvsem družinam je to tudi ključnega pomena. Vsi se zavedamo, da je vstop v družino mogoče največja intima in je zelo težko tudi priti v družino kot tako,« je projekt izčrpno opisala Ivanka Limonšek.
Obseg pomoči bo prilagojen potrebam posamezne družine.
"Pri nas smo na območju Ormoža, Ptuja in Maribora zaznali 55 družin, ki bi potrebovale tovrstno pomoč, vendar še nimamo vseh povratnih informacij o dejanskem številu družin, ki bodo na koncu vključene," je še pojasnila direktorica zavoda Dornava. Socialna delavka iz razvojne ambulante Zdravstvenega doma Maribor Simona Muhič je prav tako poudarila pomen takšne pomoči za družine. "Družine to novo storitev sprejemajo kot nekaj dobrega. Vidijo to kot podporo, saj si obetajo konkretno pomoč na domu, ne da bi morali najemati zunanje izvajalce," je dejala in dodala, da bo to omogočilo večjo vključenost družin v vsakodnevne dejavnosti, kot so obiski trgovine, igrišč, parkov ali kina.
Projekt bo tako po besedah sodelujočih prinesel pomembno podporo družinam, ki se pogosto spoprijemajo z izolacijo in socialno izključenostjo. "Družine se pogosto umaknejo v varno zavetje doma, saj jih družba pogosto stigmatizira s pogledi in predsodki," je opozorila Simona Muhič. Nova storitev naj bi po pričakovanju družinam omogočila večjo vključenost v družbeno življenje in razbremenitev pri skrbi za otroke s posebnimi potrebami.
V projektu sodelujejo tudi razvojne ambulante, ki imajo ključno vlogo pri identifikaciji potreb družin z otroki s posebnimi potrebami. Poleg socialne izključenosti staršev opažajo tudi veliko potrebo po dodatni pomoči pri vzgoji, izobraževanju in socializaciji teh otrok.
Financiranje projekta
Financiranje projekta za letos je zagotovljeno v višini 100.000 evrov, za prihodnje leto pa se pričakuje povečanje sredstev na 300.000 evrov, je povedal Minister Maljevac. Sredstva so zagotovljena, dogovori z zavodi pa sklenjeni. "Z novim proračunom bomo poskrbeli, da bo imel projekt finančno podporo tudi v prihodnje," je dodal.
Ostajajo pa odprta vprašanja glede zakonodaje, ki trenutno ne pokriva celovitih potreb družin z otroki s posebnimi potrebami, pravi Maljevac. Meni še, da je zakonodaja, kar se tiče otrok s posebnimi potrebami, razpršena. "Zakonodaja ne zajema vseh potreb in sprememb, ki se dogajajo v družbi," je povedal. Po ministrovih besedah bo potrebna prilagoditev zakonodaje, da bo lahko družba v prihodnje celoviteje podprla tovrstne družine.
O težavah staršev otrok s posebnimi potrebami smo pisali v članku Starši otrok s posebnimi potrebami še vedno brez pomoči.