Na mizi je prenosni računalnik, denarnica, skodelica kave, kozarec vode, rastlina v cvetličnem lončku. Po tipkovnici računalnika nekdo tipka. Vidne so zgolj njegove roke in čisto majhen del obraza. Foto: Pixabay
Na mizi je prenosni računalnik, denarnica, skodelica kave, kozarec vode, rastlina v cvetličnem lončku. Po tipkovnici računalnika nekdo tipka. Vidne so zgolj njegove roke in čisto majhen del obraza. Foto: Pixabay

Varno in zdravo delovno okolje deluje kot zaščitni dejavnik, kar je za osebe z motnjami v duševnem razvoju ključno. Te osebe potrebujejo še posebne prilagodite in podporo pri vključevanju v delovni proces.

VDC Tončke Hočevar: skrb za duševno zdravje je pomembna pri zaposlenih in uporabnikih

V VDC-ju Tončke Hočevar opozarjajo, da je podpora pri duševnem zdravju pomembna tako za osebe z motnjami v duševnem razvoju kot za tiste, ki z njimi delajo.

Direktor VDC-ja Tončke Hočevar Slavko Bolčevič pravi: »Zavedamo se, da ustrezno prilagojeno delovno okolje bistveno izboljša kakovost življenja naših uporabnikov. Z vključevanjem v delovne aktivnosti se ne krepijo le njihove veščine, temveč se hkrati povečujeta njihova samozavest in občutek pripadnosti. Pomembno je, da ustvarimo varno in podporno delovno okolje, kjer se lahko počutijo vključene in spoštovane.«

Stres, ki ga prinaša delo z osebami z motnjami v duševnem razvoju, lahko vpliva na počutje zaposlenih. Zato je zagotavljanje njihovega dobrega počutja ključno.

Bolčevič pravi, da dobremu počutju svojih zaposlenih namenjajo posebno pozornost. Njihovo duševno zdravje je bistvenega pomena, saj neposredno vpliva na njihovo sposobnost nudenja ustrezne pomoči uporabnikom. »Trudimo se zagotoviti razmere, v katerih se naši zaposleni počutijo varne in podprte. Zanje organiziramo usposabljanja in jim zagotavljamo pogoje za krepitev njihove duševne odpornosti.«

Nujni ukrepi za izboljšanje skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja poziva k nujnim ukrepom za izboljšanje skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu. To velja tako za splošno populacijo kot za ranljive skupine, vključno z osebami z motnjami v duševnem razvoju. Ključno je, da si vsi – vlada, delodajalci, organizacije, ki zastopajo delavce in drugi akterji – prizadevajo za ustvarjanje delovnih okolij, ki podpirajo duševno zdravje. VDC Tončke Hočevar kot najstarejši varstveno-delovni center v Sloveniji se svoje vloge tako pri zagotavljanju varnega delovnega okolja za svoje zaposlene kot varnega okolja za uporabnike zelo dobro zaveda.

Prostor, razdeljen s pregradnimi stenami na številne majhne pisarniške razdelke, v katerih za pisalnimi mizami sedijo zaposleni. Foto: Pixabay
Prostor, razdeljen s pregradnimi stenami na številne majhne pisarniške razdelke, v katerih za pisalnimi mizami sedijo zaposleni. Foto: Pixabay

Društvo Altra: Ljudje s težavami v duševnem zdravju niso enakovredni partnerji in soustvarjalci zakonodaje

Društvo Altra, odbor za novosti v duševnem zdravju, je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravilo predavanja in različne prireditve ter dan razširilo kar v teden duševnega zdravja, ki se je začel v ponedeljek, 7. oktobra.

Teme v tem času so zasnovane na podlagi slogana svetovnega dneva duševnega zdravja: »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu«. Dogodki in predavanja so namenjeni odraslim uporabnikom društva, ki se spopadajo s težavami v duševnem zdravju, članom, svojcem, podpornikom ter lokalni in širši javnosti. Že prvi dan, v ponedeljek, 7. oktobra, je predavateljica, upokojena zdravnica mag. Andrejka Fatur Vidovič, povedala, da v Sloveniji živi približno 165 tisoč invalidov, kar zajemaokoli 8,5 % celotne populacije.

Vidovičeva je še poudarila: »Najpogostejši vzrok invalidnosti so bolezni mišic in skeleta. Na drugo mesto se je v zadnjih letih uvrstila skupina invalidov z duševnimi in vedenjskimi motnjami, ki jih povezujemo tudi z odzivanjem na stresne situacije.«

Predsednik društva Tilen Recko pravi: »V društvu Altra zagotavljamo podporo svojim uporabnikom že desetletja, ne samo na praznik duševnega zdravja. Organizacije s področja duševnega zdravja po desetletjih dela in truda še vedno ostajamo opomba ali omemba v zakonih, pravilnikih in smernicah za duševno zdravje. Ljudje s težavami v duševnem zdravju niso enakovredni partnerji in soustvarjalci zakonodaje in praks, ki imajo odločujoč vpliv na njihovo življenje. V skladu z letošnjim sloganom poudarjamo, da je duševno zdravje pomembno v vseh procesih dela, vidnih in nevidnih, ne samo na delovnih mestih. Zato pa potrebujemo sistemski in sistematičen, predvsem pa vključujoč pristop, ki ga trenutno še nimamo.«

Društvo Altra je sicer najstarejša nevladna organizacija s področja duševnega zdravja v Sloveniji. Izvaja storitve in programe na področju socialnega varstva, organizira svetovalnice, v okviru društva deluje dnevni center, aktivno je na področju zagovorništva in organiziranja stanovanjskih skupnosti.