Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 23. novembra. Na ta dan je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Letos mineva 100 let od tega pomembnega dogodka. Obeležili ga bomo z državo proslavo, ki jo lahko v neposrednem prenosu iz Maribora spremljate na predvečer praznika, v četrtek, 22. novembra, ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija, s tolmačem v slovenski znakovni jezik pa sočasno na 3. programu TV Slovenija.
Borec za severno mejo
General Rudolf Maister – Vojanov se je rodil 29. marca leta 1874 v Kamniku. Na njegovo vlogo v slovenski zgodovini se vsako leto spomnimo 23. novembra, ko je leta 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev. Ob koncu prve svetovne vojne je namreč tedanji mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, zato je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4.000 vojaki in 200 častniki. Novembra in decembra istega leta so Maister in njegovi soborci zasedli narodnostno mejno območje na Štajerskem.
General, pesnik, slikar, bibliofil … intelektualec svojega časa
V življenju Rudolfa Maistra je imela pomembno mesto poezija, ki se ji je posvečal že od majhnih nog. V petem razredu je svoje pesmi objavljal v ljubljanski Večernici, v reviji Vesna pa so njegovo poezijo objavljali pod psevdonimom Vuk Slavič, pod imenom Vojanov pa tudi v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član gimnazijskega skrivnega društva Zadruge, ki je povezoval glavne pisce moderne Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Dragotina Ketteja in Josipa Murna. Svoji izvoljenki Marici Stergerjev je za predporočno darilo posvetil pesniško zbirko Poezije (1904), leta 1929 je izšla še njegova zbirka Kitica mojih.
Prijateljeval je tudi s ključnimi slikarji tistega časa, Rihardom Jakopičem, pozneje tudi Matijo Jamo in Matejem Sternenom, ter se slikanju tudi sam ljubiteljsko posvečal. Bil je velik ljubitelj literature in je imel obsežno knjižnico, v kateri je poleg številnih knjig hranil tudi številne izdaje slovenskega časopisja.
Za posledicami kapi je Rudolf Maister umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopali so ga v Mariboru, kjer se je od njega poslovilo 30.000 ljudi.
Več o pomenu Rudolfa Maistra si lahko preberete tukaj:
http://www.rtvslo.si/mmc-podrobno/mmcpodrobno-kako-je-prva-svetovna-vojna-spremenila-svet/471198
https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/maistrova-obcudovanka-marica/305676
Pri Mladinski knjigi pa je ob stoletnici Masitrovega pogumnega dejanja izšla knjiga MIhaela Glavana Rudolf Maister - sto let severne meje:
Vabljeni k spremljanju državne proslave v četrtek, 22. novembra 2018, ob 20. uri na TV SLO 1 in s tolmačem v znakovni jezik sočasno na TV SLO 3.
V. R.
