Predsednik zveze društev Mladen Veršič se je varuhu uvodoma zahvalil za njegova prizadevanja za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Svetina pa je pri tem izpostavil, da je vpis znakovnega jezika v ustavo le prvi korak k polnemu uresničevanju pravic na tem področju. Nujno je pripraviti podzakonske predpise, na kar bodo pri varuhu posebej opozorili pristojne, je dejal. Brez podzakonskih predpisov je sama pravica izvotljena, so Svetinove besede zapisali pri varuhu človekovih pravic.
Institucija varuha po Svetinovem zagotovilu sicer vseskozi opozarja na nujnost rednega zagotavljanja informacij in izobraževanja v znakovnem jeziku, kar zvišuje izobrazbeno strukturo, veča zaposlitvene možnosti in izboljšuje socialno-ekonomski položaj gluhih in naglušnih.
Predstavniki zveze društev so prepričani, da je za napredek na področju izobraževanja nujen tudi razvoj znakovnega jezika. Trenutno slovenski znakovni jezik šteje 20.000 kretenj. Za specifična področja izobraževanja bi ga bilo treba dodatno razviti in dodatno usposobiti tolmače, so ocenili.
Ob problematiki starejših gluhih in naglušnih pa so poudarili, da je nujen razvoj dnevnih centrov, kjer se lahko te osebe srečujejo in družijo. Eden takšnih v Ljubljani že obstaja. Varuh je vzpostavitev dnevnega centra za gluhe in naglušne pozdravil. "Če kdaj, potem smo v teh epidemičnih časih dojeli, kako pomemben je živ stik s sočlovekom," je spomnil. Sicer pa je dejal, da je treba ljudem tudi po upokojitvi zagotoviti dostojno življenje ne glede na dohodek, ki so ga dosegli v aktivnem delovnem obdobju. "Nihče ne sme pristati pod pragom revščine," je bil odločen.
V povezavi z epidemijo covida-19 je varuh spomnil, da je vlado opozoril, da je treba gluhe in naglušne zaradi specifičnih potreb izvzeti iz ukrepov, povezanih z nošenjem mask. Te namreč otežujejo sporazumevanje. Odgovorne pa je tudi pozval, naj poskrbijo za dostopnost dnevno pomembnih informacij o epidemiji v obliki, ki je primerna za ranljive skupine.
Gostje so nadalje povedali, da se zveza društev zavzema za to, da bi bili nekateri deli sodišč in drugih javnih institucij opremljeni z indukcijsko zanko in napravami za podnaslavljanje. Tako bi lahko gluhi in naglušni polno sodelovali v postopkih. Podobno pobudo so naslovili na nekatere domove za starejše, saj bi bila z uvedbo indukcijskih zank omogočena boljša socialna vključenost te skupine prebivalcev.
Na srečanju pa so izrazili tudi obžalovanje, da morajo za ustrezno seznanitev z vsebino večjih kulturnih in družabnih prireditev še vedno poskrbeti sami, denimo s pomočjo tolmačev. Varuh je pri tem kot nesprejemljivo ocenil tudi, da je premalo ustreznih tehnologij, ki bi
televizijske vsebine lahko približale gluhim in naglušnim.
Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana praznuje 90 let delovanja
Ob mednarodnem dnevu gluhih, ki letos poteka pod sloganom Praznovanje uspešnih skupnosti gluhih so v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana izpostavili pomen dveh področij, ki sta skrb za starejše gluhe in izobraževanje gluhih.
Za najstarejše društvo gluhih in naglušnih v Sloveniji velja Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, ki letos obeležuje 90 let delovanja.
Ob tej priložnosti je na novinarski konferenci sekretar društva Valentin Jenko, predstavil program Dnevni center za starejše gluhe, naglušne in gluhoslepe, ki ga društvo ob podpori Mestne občine Ljubljana in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS: "Ta program je inovativen na področju socialnega varstva predvsem zato, ker se v njem vse prilagaja gluhi populaciji. Omogoča tudi, da se starejši med sabo družijo, lahko komunicirajo s sebi enakim, kar je izredno pomembno za to kategorijo prebivalstva. S tem jih na nek način iztrgamo iz osame socialne izključenosti."
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije in ljubljanskem društvu se prav tako zavzemajo, da bi dnevni center nadgradili tudi s skrbjo za starejše gluhe v domovih za starejše, saj so po besedah sekretarja zveze Matjaža Juharta kljub dobri oskrbi gluhi v domovih velikokrat osamljeni.
Skrb za gluhe na področju izobraževanja
S težavami pa se ne soočajo zgolj starejši, temveč tudi vsi ostali gluhi, naglušni in gluhoslepi, ki so prikrajšani tudi na področju izobraževanja. Kot so izpostavili na konferenci je letos zato zagovornik načela enakosti društvo in zvezo pozval, da podata svoje videnje problematike njihovega izobraževanja.
Po podatkih zveze je v Sloveniji približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 600 oseb s polžjim vsadkom, okoli 100 gluhoslepih, ki v komunikaciji uporabljajo znakovni jezik in kar 80.000 ljudi, ki uporabljajo slušni aparat.