Z njim je želela spodbuditi razumevanje problematike invalidnosti ter okrepiti podporo javnosti pri zavzemanju za dostojanstvo, pravice in blaginjo invalidov.
Poudarki iz poslanice predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS) Boruta Severja
»Slovenski invalidi želimo ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, vzpodbuditi širšo družbo k boljšemu razumevanju tem povezanih z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v družbo. Pri tem želimo poudariti pomen osveščanja ob pozitivnemu dojemanju invalidnosti, predvsem pa polno vključenost invalidov kot enakopravnih in enakovrednih članov, ki dajemo pomemben prispevek k razvoju družbe,« je na sprejemu pri predsedniku države dejal Borut Sever.
»Sodobno invalidsko varstvo ni več varstvo v običajnem smislu besede, saj invalidi niso več predmet skrbi in oskrbe, ampak gre za model, ki je usmerjen v posameznika in temelji na človekovih pravicah in enakih možnostih. V tem pogledu smo tudi v Sloveniji dosegli nesporne uspehe,« je v poslanici ob mednarodnem dnevu invalidov zapisal predsednik sveta Borut Sever.
Vedno znova je treba po njegovih besedah izpostaviti sistem osebne asistence, ki je morda najboljši v Evropi. A hkrati številne stiske in potrebe ostajajo nenaslovljene. Epidemija covida-19 je to še dodatno izpostavila, saj so socialne težave postale še hujše, izključenost zaradi nedostopnosti informacij še večja, zastoj pri deinstitucionalizaciji in prehodu v skupnostne oblike bivanja pa še bolj pereč. Če bi bile na voljo ustrezne skupnostne storitve, bi velika večina ljudi raje čim dlje ostala v skupnosti kot šla v dom za starejše, je prepričan.
Model invalidnosti, ki temelji na človekovih pravicah, omogoča pravico, da ima invalid enake možnosti izbire kot drugi, pa naj gre za zaposlovanje, izobraževanje ali kulturo. Vse te možnosti so zaradi invalidnosti lahko zelo okrnjene. Vzrok za to pa je zlasti v ovirah, ki jih postavlja družba. Ta je spregledala, da imamo ljudje različne zmožnosti in omejitve, vendar enake pravice.
Pri tem odpravljanje številnih ovir v družbi sploh ni pomembno samo za invalide, ampak se lahko z enakimi ovirami in izzivi srečujejo denimo starejši, nosečnice, tujci in osebe z motnjami branja. "Ne gre torej za to, da družbo in okolje prilagajamo invalidom, ampak jo prilagajamo tako, da bo vključujoča in dostopna za vse," je poudaril.
"Vključujoča družba, kakršna postajamo, prepoznava raznolikost posameznikov in njihovih potreb in si prizadeva, da vsem omogoči enake možnosti, in sicer ne zato, ker je to obveza iz konvencije o pravicah invalidov, ampak ker je tako prav in ker je tudi v interesu večinskega prebivalstva, da ima vsak človek možnost izkoristiti svoj potencial," je pojasnil.
Nekatere ključne zaveze iz konvencije o pravicah invalidov so po njegovih besedah še vedno neuresničene, nanašajo pa se predvsem na dostopnost fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij. Prav tako so povezane z enakostjo in nediskriminacijo, sodelovanjem v političnem in javnem življenju ter obveznostjo temeljitega posvetovanja z invalidi.
Predsednik NSIOS Borut Sever v poslanici opozarja tudi na to, »da ne sme priti do manjšanja, krčenja obstoječega obsega pravic, ki zagotavljajo uresničevanje človekovih pravic invalidom, oziroma prenašanja le teh iz zakonskega nivoja na nivo podzakonskih aktov, konkretno tudi v delu, ki pretvarja oziroma prenaša obstoječo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo kot pravice po obstoječih zakonih v Zakon o dolgotrajni oskrbi.« In dodaja: » Posebej opozarjamo na nepravilnostih in bistvene pomanjkljivostih pri pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, kjer invalidi nismo bili vključeni v potrebne postopke, kot to zahteva konvencija, kakor tudi na negativne posledice, ki jih ta prinaša na širšem družbenem področju, posebej področju skrbi za najtežje invalide. Zato je tak predlog zakona nesprejemljiv in ga moramo kot družba zavrniti.«
Med prioritetami za prihodnje leto Sever izpostavlja naslavljanje problema revščine med invalidi, invalidi so namreč izpostavljeni večjemu tveganju, prav tako je med njimi visoka stopnja nezaposlenosti. »Potrebno je nemudoma pristopiti k nadaljnjemu iskanju rešitev in pripravi potrebnih zakonskih sprememb, tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Primarno govorimo o zvišanju socialno varstvenih in drugih prejemkov, uskladitvi dodatka za pomoč in postrežbo, nadomestil za telesno okvaro in drugih, ki izostajajo,« pravi predsednik NSIOS.
Ob mednarodnem dnevu invalidov bodo v NSIOS objavili slovenski prevod priročnika Vaše pravice v EU (spletna stran nsios.si), pripravljen v sodelovanju z Evropskim invalidskim forumom (EDF). Gre za vodič po pravicah ljudi z invalidnostmi in tistih brez njih ter zemljevid evropskih institucij in pomoči, ki nam jo lahko nudijo pri uresničevanju in zaščiti naših pravic. Priročnik bo 3. decembra objavljen na spletni strani nsios.si. Poleg tega bo s 3. decembrom začelo delovati prenovljeno spletišče zinvalidi.si, kjer invalidske organizacije predstavljajo svoje delo in dosežke.
Poudarki iz poslanice predsednice Sveta za invalide Mateje Toman
Invalidi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo, ki jim preprečujejo, da bi uživali temeljne pravice, določene v mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Okrevanje družbe in gospodarstva po koncu epidemije naj bo priložnost, da s sodelovanjem invalidov zgradimo vključujoč svet, ob mednarodnem dnevu invalidov poziva Svet za invalide.
Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno ekonomsko okolje, zato jim je treba zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa in drugih dobrin, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije, vključno z uporabo znakovnega jezika in jezika gluhoslepih ter gradiv v lahko berljivi obliki, je v poslanici ob mednarodnem dnevu invalidov zapisala predsednica Sveta za invalide RS Mateja Toman.
Posebna pozornost naj se po njenih besedah nameni zagotavljanju vključujočega izobraževanja, programov medicinske, zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije, dostopa do stanovanj, trga dela in zaposlovanja, podpornih storitev in osebne pomoči ter oblikovanju drugih rešitev, ki bodo pripomogle k uresničevanju enakih možnosti pri polnopravnem sodelovanju invalidov v družbi.
Invalidi morajo prevzeti aktivno vlogo v družbenem življenju, si prizadevati za zaposlitev, družinsko življenje, višjo izobrazbo in družbeno vključevanje, je pozvala Tomanova. Storitve, kot je denimo osebna asistenca, naj uporabijo kot orodje za doseganje svojega neodvisnega življenja in s tem prispevajo h graditvi bolj solidarne in odprte družbe za vse, je dodala.
Svet za invalide se po njenih navedbah že tretji mandat zavzema za uresničitev nacionalne zakonodaje in upoštevanje zavez, ki jih ima Slovenija na podlagi mednarodnih dokumentov, saj še vedno zeva prepad med zakonodajo in njenim uresničevanjem. Državo pozivajo k doslednemu spoštovanju vloge sveta kot posvetovalnega organa pri sprejemanju zakonov in drugih predpisov, ki posegajo na področje invalidov.
Svet bi moral po mnenju Tomanove imeti še močnejšo vlogo pri uresničevanju konvencije o pravicah invalidov. Menijo, da bi bilo nujno sprejeti nov zakon o svetu in tako invalidom zagotoviti večje varstvo in nediskriminacijo v družbi.
Slovenija mora v času epidemije še bolj dejavno vlagati v ustvarjanje okoliščin, ki bodo spodbujale vključevanje invalidov kot pomembnega dela aktivne družbe in gospodarstva, in s tem pristopom doseči bolj konkurenčno gospodarstvo in večjo zaposlenost med invalidi, je še zapisala Tomanova.
Poudarki iz poslanice predsednice Zveze Sonček Jasne Murgel
V Zvezi Sonček – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov opozarjajo na nujnost odpravljanja razlik med vsakodnevnimi okoliščinami in realnimi zmožnostmi oseb, ki živijo bodisi s posledicami cerebralne paralize bodisi z drugimi oviranostmi. Prvi korak k vključevanju invalidov v družbo pa je, kot so zapisali, poimenovanje teh oseb. Izpostavljajo, da je Slovenija podpisnica Konvencije o pravicah invalidov, katere naziv v angleškem izvirniku je Convention on the Rights of Persons with Disabilities. Zapisali so: »Slovenski prevod bi se tako moral glasiti Konvencija o pravicah oseb z invalidnostjo. Ko je konvencija nastajala, so želeli poudariti, da gre za osebe, ki imajo neko dodatno značilnost, ki je invalidnost. Če uporabimo pojem invalidi, se osredotočimo na to, da je treba na njih nekaj »popraviti«. Pojem odraža zastarel medicinski model invalidnosti, ki ima za posledico tudi segregacijo v zvezi z invalidnostjo.« In dodali: »Konvencija je zasnovana je na socialnem modelu invalidnosti, nadgradnja tega pa je model človekovih pravic oseb z invalidnostjo. Omenjena konvencija obravnava njihove pravice kot človekove pravice, povzema nekatere splošno sprejete človekove pravice in dodaja nekatere posebne pravice oseb z invalidnostjo. Njen namen pa je, da bi družba odpravila ovire, da se lahko osebe z invalidnostjo vključijo v družbo.«
Prav za vključujočo družbo pa se zavzemajo tudi v Zvezi Sonček, kjer si prizadevajo, da bi vse družine z otroki s cerebralno paralizo in drugimi oviranostmi deležne ustrezne podpore in pomoči, da bi vsi otroci imeli možnost obiskovati isti vrtec, vsi učenci hodili v skupno osnovno šolo v domačem kraju, vsi odrasli lahko uresničevali svoje potenciale v poklicnem življenju ter živeli neodvisno in samostojno po lastni izbiri. Prizadevajo si tudi za polnopravno vključenost odraslih z vsemi državljanskimi pravicami, vključno z volilno pravico ter za dostopnost okolja in storitev za vsakogar.
V poslanici Zveze Sonček pozivajo pristojna ministrstva, da ta dan obeležijo s konkretnimi ukrepi v korist otrok in odraslih z različnimi oviranostmi, h katerim, kot pravijo, poziva tudi Evropska strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030.
Poudarki iz poslanice predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja (ZŠIS-PK) Damijana Lazarja
Tudi za parašport je bilo leta 2021 nenavadno leto, na katerega je imela močan vpliv pandemija koronavirusa, se v poslanici v preteklo leto zazira predsednik ZSIŠ-PK Damijan Lazar. Odpadlo je veliko tekmovanj, na veselje vseh pa so bile paraolimpijske igre v Tokiu le izpeljane. »Na naše veliko veselje so nam prinesle kar dve kolajni, ki jih je pristreljal naš parastrelec Franček Gorazd Tiršek. Še enkrat je dokazal, da je mojster situacije, s tira ga ni vrgel niti COVID-19. Kolajne je osvajal pred pandemijo, v času epidemije, pa prepričan sem, da jih bo tudi v prihodnje. Še več: ob pogledu na našo pomlajeno paralimpijsko odpravo iz Tokia verjamem, da se mu kmalu pridruži še kdo od mladcev!« je Lazar izrazil upanje tudi za prihodnje uspehe parašportnikov.
Lazar je izrazil tudi zadovoljstvo s tem, da jim je kljub epidemičnim razmeram uspelo izpeljati mednarodni tekmovalni program, predvsem kvalifikacijski turnir za paralimpijske igre v namiznem tenisu v Laškem. Sodelovali pa so tudi v globalni kampanji #WeThe15, ki opozarja na diskriminacijo ljudi z invalidnostmi, čeprav ti predstavljajo kar 15 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Damijan Lazar pa opozarja tudi na prihajajoče izzive: »Nekaj odprtih vprašanj je na področju razvrščanja športnih panog v razrede, kjer menimo, da se parašportnikom ne zagotavlja pristop enakih možnosti. Za parašport namreč veljajo enaki kriteriji kot za splošno populacijo športnikov neinvalidov, kar je v praksi neizvedljivo, saj naši športniki z 10-15% številčnostjo ne morejo dosegati kriterijev, ki so določeni za splošno populacijo. Zato je danes, ob prazniku invalidov, tukaj naš apel pristojnim, da uredijo ta neskladja in omogočijo našim športnikom pošteno borbo.«