Gluhi in naglušni ta teden praznujejo mednarodni teden gluhih, ki ga vsako leto obeležijo s številnimi ozaveščevalnimi dejavnostmi. Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gluhih, ki je največji praznik za gluho skupnost v slovenskem prostoru, bo tokrat v Celju, v soboto, 21. septembra. Slogan letošnjega srečanja je GLUHI = SLIŠEČI, Pripravljeni sprejeti drugačnost? Z njim želijo poudariti, da so gluhi enaki tistim, ki slišijo.
Društvo gluhih in naglušnih Celje, ki je skupaj z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) organizator letošnjega že 60. Mednarodnega dneva gluhih, že v tednu med 16. in 21. septembrom pripravlja več prireditev, s katerimi želijo javnosti predstaviti gluhoto in gluhe ter njihov način življenja, dela in komunikacije. S tem želijo doseči, da bo družba gluhe bolje razumela in jih podpirala v njihovih prizadevanjih ter da jim bo dala možnost, da ti v družbi sodelujejo na čim več področjih.
"Gluhi želijo biti vključeni in sprejeti med slišečo družbo in z njo deliti svoja znanja in talente, četudi jih bremeni neozdravljiva in doživljenjska odsotnost sluha," so v izjavi za javnost zapisali pri celjskem društvu gluhih in naglušnih.
Vabljeni v Celje
Vrhunec dogajanja bo osrednja prireditev ob mednarodnem dnevu gluhih v soboto, 21. septembra, ko v Celju glede na pretekle izkušnje pričakujejo več kot 500 gluhih. Dogajanje, ki ga bodo med drugim zapolnili ogledi, predstava za otroke, spoznavanje slovenskega znakovnega jezika, slavnostna prireditev in zaključno družabno srečanje, bo potekalo na Krekovem trgu, v Celjskem domu in v Kongresnem centru Celje.
Opozarjanje na nevidno diskriminacijo
Letos gluhi posebej opozarjajo na nevidno diskriminacijo gluhih na številnih področjih življenja in dela. Še posebej opozarjajo na pravico gluhih, da pridobijo svoj jezik, to je znakovni jezik, od samega rojstva. ZDGNS je na vlado vložila pobudo za spremembo ustave, v katero bi se vpisal slovenski znakovni jezik. Vlada je predlog sprejela ter v DZ uradno
vložila pobudo za spremembo ustave. V zvezi gluhih si želijo, da bi do spremembe ustave prišlo že v letu 2020.
"Z umestitvijo znakovnega jezika v ustavo želimo, da se dokončno prenehajo razprave, ali je znakovni jezik jezik ter da država usmeri posebno pozornost na razvoj in standardizacijo slovenskega znakovnega jezika. Posledično pa si želimo, da bi se gluhi otroci v Sloveniji končno po vseh teh letih borbe lahko začeli izobraževati v svojem jeziku in tudi o svojem
jeziku," sta v sporočilu za javnost pred letošnjim mednarodnim dnevom gluhih zapisala predsednik ZDGNS Mladen Veršič in predsednik Društva gluhih in naglušnih Celje Aleš Peperko. Poudarila sta, da je nedopustno, da gluhi otroci v osnovni šoli še vedno nimajo predmeta slovenski znakovni jezik.
Gluha skupnost v Sloveniji
V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 75.000 oseb pa uporablja slušni aparat. Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V ZDGNS je vključenih 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih.
Pripravljeni sprejeti drugačnost?
Slavnostna akademija s kulturnim programom, sobota, 21. septembra 2019, ob 13. uri, v Celjskem domu, Krekov trg 3, Celje
»Gluhi so enaki slišečim. Na nas pa je - da smo, tako gluhi, kot tudi slišeči, pripravljeni sprejeti drugačnost in med nami vzpostaviti vezi komunikacije - s strpnostjo, smehom, učenjem in medsebojnim spoštovanjem. Naj naš praznik ne bo samo naš, temveč naj postane tudi vaš - naj gluhota ne bo ovira, temveč most, ki tako gluhe kot slišeče poveže v eno skupnost, v kateri živimo, se učimo in si medsebojno pomagamo,« sta v vabilu zapisala predsednik ZDGNS Mladen Veršič in predsednik DGN Celje Aleš Peperko.
V. R.