"Informacije v lahko berljivi obliki so človekova pravica, h kateri smo zavezani s konvencijo o pravicah invalidov," je spomnil.
Po varuhovih besedah "z informacijami v lahko berljivi obliki osebam z motnjami v duševnem razvoju in drugimi oviranostmi omogočamo, da imajo določen nadzor nad svojim življenjem". Te osebe so, kot je pojasnil, velikokrat diskriminirane in prikrajšane tudi pri dostopu do informacij. "Takšne informacije so lahko v veliko pomoč tudi mnogim drugim skupinam, kot so starejši ali slabše pismeno opremljeni," je dodal.
"Z lahkim branjem pridobimo vsi," je prepričan varuh, ki organe državne uprave in lokalne samouprave ter različne uradne institucije znova poziva, da v komunikaciji s prebivalkami in prebivalci sporočila pripravljajo kar se da razumljivo, posebno pozornost pa namenijo tudi dostopnosti informacij v lahkem branju.
Z razumljivim komuniciranjem in upoštevanjem načel lahkega branja po varuhovem mnenju "spoštujemo dostojanstvo ljudi, ki se soočajo z izzivi na področju branja in razumevanja različnih sporočil, obenem pa jim omogočamo uresničevanje njihove pravice do participacije", je še dodal Svetina.
Svetina je ambasador lahkega branja postal 4. aprila 2022, ko je prejel častno priznanje. V Zavodu Risa so priznanje varuhu podelili, ker se zavzema, da so vsem prebivalkam in prebivalcem dostopne informacije v njim razumljivi obliki. Institucija varuha človekovih pravic uresničuje določbe konvencije o pravicah invalidov, še piše v sporočilu za javnost.
Svetovni dan lahkega branja, 28. maj
Svetovni dan lahkega branja je prvič zaživel 28. maja 2020, ko je bil podpisan ustanovni dokument Evropskega združenja za vključevanje Inclusion Europe, ki deluje na področju vključenosti ljudi z ovirami. Inclusion Europe je prva pravila za lahko branje v številnih evropskih jezikih objavila leta 1998.