Uho starejšega moške, ki nosi slušni aparat. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Uho starejšega moške, ki nosi slušni aparat. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Pobuda, ki jo vodi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je namenjena ozaveščanju o pomenu sluha, preprečevanju izgube sluha ter spodbujanju zdravja ušes po vsem svetu.

WHO na ta dan opozarja na pomen zaščite sluha pred glasnimi zvoki, preprečevanja izgube sluha, rednega preverjanje sluha, uporabe slušnih pripomočkov, če je to potrebno, in zagotavljanje podpore tistim, ki živijo z izgubo sluha. "Opolnomočeni posamezniki lahko spodbudijo spremembe v sebi in družbi na splošno," so zapisali na svoji spletni strani.

Osebe z motnjami v duševnem razvoju in izguba sluha

V Varstveno delovnem centru (VDC) Tončke Hočevar medtem izpostavljajo pomen skrbi za sluh oseb z motnjo v duševnem razvoju, saj nediagnosticirana ali nezdravljena izguba sluha zanje povzroča dodatne znatne omejitve. Vpliva tudi na njihov kognitivni razvoj, komunikacijo in socialne interakcije ter omeji njihove poklicne možnosti, so zapisali v sporočilu za javnost.

V zadnjem desetletju so na športnih dogodkih Specialne olimpijade testirali sluh pri 9961 osebah z intelektualno oviranostjo. Rezultati so pokazali, da ima kar 24 odstotkov teh oseb izgubo sluha, kar je 1,4-krat več kot v splošni populaciji v starostni skupini od 18 do 55 let. Večina izgube sluha ostane neopažena, nezdravljena ali nezadostno obravnavana, opozarjajo.

"Ti podatki poudarjajo potrebo po ozaveščanju staršev, skrbnikov, zdravnikov, učiteljev ter ostalih, ki so vključeni v obravnavo oseb z motnjo v duševnem razvoju, o pogostosti izgube sluha pri teh osebah ter o nujnosti rednih letnih pregledov sluha in takojšnjih ukrepih v primeru ugotovljene izgube," navajajo v sporočilu. V VDC Tončke Hočevar izpostavljajo, da morajo biti pregledi pri osebah z motnjo v duševnem razvoju prilagojeni in izvedeni tako, da res podajo ustrezne rezultate.

Prav tako je nujno, da se osebje, vključeno v skrb za osebe z motnjo v duševnem razvoju, zaveda, da so lahko težave z odklonilnimi vedenji pri posamezniku povezane s slabšim sluhom. Vseh težav ni mogoče rešiti s tehničnimi pripomočki, kot so slušni aparati ali vsadki, temveč je treba prilagoditi način komunikacije posamezniku, opozarjajo.

Otrok v rokah drži slušni aparat. Foto: Pixabay
Otrok v rokah drži slušni aparat. Foto: Pixabay

Dolgotrajna izpostavljenost glasnim zvokom lahko pripelje do izgube sluha

Po podatkih WHO ima več kot 466 milijonov ljudi po svetu hudo okvaro sluha, vključno s 34 milijoni otrok. Prav tako je kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, izpostavljenih tveganju za izgubo sluha zaradi dolgotrajne izpostavljenosti glasnim zvokom, na primer zaradi poslušanja glasne glasbe prek slušalk, obiskovanja koncertov in hrupnih športnih dogodkov.