Občina Brežice s partnerskimi organizacijami v sklopu projekta Občuti svobodo vode med drugim izvaja tudi supanje za invalide. O tem smo se pogovarjali z izvajalcem aktivnosti Jernejem Agrežem, ki pod okriljem Fakultete za informacijske študije v Novem mestu razvija posebno desko za invalide, saj bi jim rad čim bolj približal ta šport.
Supanje je v zadnjih letih postalo eden najbolj priljubljenih vodnih športov na svetu. Gre za tako imenovano stoječe veslanje. Kako ste ta šport priredili za gibalno ovirane invalide?
Veslanje stoje, deskanje z veslom – poimenovanja so različna, vedno pa gre za kombinacijo vode, deske in vesla. Seveda obstajajo različne praktične izvedbe supanja. Projekt Občuti svobodo vode, ki ga izvaja mednarodni konzorcij pod vodstvom Občine Brežice, nam je omogočil, da v lokalnem okolju preizkusimo in razvijemo pripomočke za prilagojeno supanje, veslanje v kajaku in kanuju, deskanje na vodi, dodelamo obstoječe fitnes naprave na prostem z invalidom prilagojenimi razširitvami itd.
Je med invalidi veliko zanimanja za supanje?
Letos smo na tem področju prebili led in videti je, da zanimanje je. Upam si trditi, da bomo s promocijo in informiranjem skupino uporabnikov še razširili.
S katerimi strahovi, težavami in željami pa se gibalno ovirani srečujejo pri tem športu? In kako jih premagujejo, seveda z vašo močjo?
Po prvi uspešno izvedeni sezoni se zdi, da strahove, težave in želje čuti predvsem ekipa, ki se je lotila razvoja uporabniške izkušnje supanja za invalide. Uporabniki, ki si želijo zadevo preizkusiti, se podajajo povsem novi izkušnji naproti, tako kot vsakdo, ki ni še nikoli stal na SUP-deski in si tega želi. Težko rečem, da je mogoče opredeliti tipičen strah, značilen za to skupino; marsikdo ima kakšen svoj skriti strah, ki ga obvladuje v želji po izkušnji tega športa. Skrb in velik občutek odgovornosti sta predvsem stalna spremljevalca ekipe, ki omogoča takšno supanje. Zaradi obojestranskega dobrega počutja izvedbo prilagodimo različnim potrebam vsakega uporabnika. Tako veliko lažje zagotovimo pozitivno izkušnjo.
Razvijate tudi posebno desko za invalide. Izdelali ste že prototip. Kakšen je in ali ste ga že preizkusili?
Drži, da v sklopu projekta Občuti svobodo vode nastaja prototip prilagojene SUP-deske, kar spada pod zadolžitve Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Pred nami so v tujini na področju do invalidov prijaznega supanja mnogi orali ledino, mi smo pač ubrali svoj pristop in želimo supanje s pomočjo prilagojenih pripomočkov popularizirati med invalidi. Je pa res, da smo prvi, ki smo se tega lotili v Sloveniji. Imamo več različnih rešitev za invalidom prilagojeno supanje, od deske s sedežem, do »outrigger« deske in ne nazadnje zelo stabilne deske z gnezdom za pritrditev invalidskega vozička.
V čem bo sup za invalide drugačen od navadnega?
Splošne značilnosti deske, ki so se izrisale med testiranjem, so naslednje: deska mora biti dovolj stabilna, da onemogoči nenamerno prevrnitev. Sistem smernikov mora omogočati, da lahko deska nasede na plitvini, ne da bi se smerniki polomili, obenem pa mora deska pri veslanju solidno držati smer. Model deske, ki se je med testiranjem različnih modelov izkazal kot primeren za invalidom prijazno supanje in iz katerega bomo izhajali, je Starboard Astro Stream.
Katera dodatna oprema je še potrebna?
Odvisno od potreb uporabnika: sedež, gnezdo za invalidski voziček, rokavice za prijem vesla, prilagojeno veslo. Včasih lahko uporabnik vesla tudi sede, brez dodatne opreme.
Kaj pa varnost – kako je poskrbljeno zanjo?
Dosledno se držimo uporabe rešilnega jopiča ali tako imenovanega »impact« jopiča, kjer to narekujejo potrebe uporabnika. Seveda pa sodelujemo tudi z invalidi športniki, tudi plavalci, kjer smo po uspešnih seansah v kontroliranem okolju, na mirni vodi, testirali tudi supanje brez uporabe rešilnega jopiča. Sicer pa smo ob izvedbi aktivnosti vedno v neposredni bližini navzoči spremljevalci na vodi in na kopnem, ki poskrbimo za varno izvedbo aktivnosti in po potrebi priskočimo uporabnikom na pomoč, ko padejo iz deske ali jim je treba kako drugače pomagati.
Supanje za invalide med drugim organizirate tudi na reki Krki. Kakšna pa je dostopnost na obrežju?
Večino seans smo izvedli na jezeru, na mirni vodi, v kontroliranem okolju, kjer je urejen dostop neposredno do vode. Supanje na Krki smo izvedli zgolj nekajkrat, z udeleženci, za katere smo ocenili, da se zmorejo »spopasti« z reko, in ki so si to sami želeli. Tudi do Krke je na nekaj kopališčih lepo urejen dostop, tudi za invalide.
Kakšna je predpriprava na supanje? Kako osebi na invalidskem vozičku pomagate na desko?
Nič posebnega. Tako kot z vsakim prvim uporabnikom se pogovarjamo, razložimo, kaj bomo počeli, in potem voziček s pomočjo spremljevalcev naložimo na desko, ki smo jo prej nasukali na plitvini. Voziček pritrdimo v gnezdo, desko splovimo, in to je to.
Zagotovo je najpomembnejša stabilnost invalida na deski. Kako jo zagotovite?
S premišljenim izborom desk in po potrebi z rešitvijo »outrigger«, ki jo v svetu uporabljajo številna ljudstva.
Je supanje namenjeno vsem invalidom?
Vsem. Seveda pa vsi ne zmorejo veslati sami. Takšnim uporabnikom pomagamo s pomočnikom, ki vesla hkrati z njimi ali namesto njih.
Petrina izkušnja
Supanje za invalide je preizkusila tudi Petra Beja iz Zavoda Brez ovir, kjer se ukvarjajo z dostopnim in prilagojenim turizmom ter športnimi aktivnostmi in so želeli preveriti dostopnost in prilagojenost supanja za invalide. »Ko sem izvedela, da je v Čatežu na voljo supanje za invalide, si tega nisem znala predstavljati. Seveda sem čutila adrenalin, ker sem bila na vodi, na deski z invalidskim vozičkom. SUP-deska je zelo stabilna, sama sem na njej nihala levo in desno in se nisem prevrnila. Naj se pohvalim, da sem bila prva, ki sem supala popolnoma samostojno. To pomeni, da sem bila sama na svoji deski in da sem veslala brez Jernejeve pomoči,« je svojo izkušnjo opisala Petra in priznala, da se ji zdi zamisel o supanju za invalide čudovita: »Izkušnja je bila neverjetna. Voda ima svojo moč, telo se sprosti, hkrati pa si vseeno aktiven. Izkušnja mi je tudi potrdila upanje v dobre ljudi, ki ne pozabljajo na nas invalide, ampak se skupaj z nami trudijo, da invalidi uživamo brez ovir! Torej hvala Občini Brežice, predvsem pa Jerneju za ves vložen trud.« x
Vesna Pfeiffer
