Zavod invalidskih podjetij (ZIPS) je 22. junija 2016 v Ljubljani organiziral mednarodno konferenco o prihodnjem razvoju invalidskih podjetij v Sloveniji. Podlaga srečanja je razvojna strategija, s katero je zavod invalidskih podjetij (ZIPS) opredelil njihove prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti. Vlada se je po besedah predsednika vlade Mira Cerarja zavezala k spodbujanju razvoja tovrstnih podjetij.
Gospodarska kriza je sprožila tudi vprašanje, kako nadaljevati razvoj posameznih družbenih sistemov, med katere spadata tudi usposabljanje in zaposlovanje invalidov pod posebnimi pogoji in v običajnem delovnem okolju.
Premier dr. Miro Cerar je kot častni pokrovitelj konference poudaril, da bo vlada tudi v prihodnje spodbujala zaposlovanje invalidov in storila vse, da bo invalidsko podjetništvo v spreminjajočih se ekonomskih razmerah lahko uspešno. Da sta delo in zaposlitev za invalide ključnega socialnega in ekonomskega pomena za samostojno življenje, je zapisala tudi v akcijskem programu 2014–2021. Pri tem bo spoštovala njihov moto Ničesar o invalidih brez invalidov. »In prav tako ničesar brez socialnega dialoga,« je med drugim poudaril premier.
Uspešnost invalidskih podjetij in podpora države
Na pristojnem direktoratu ministrstva za delo na 60-letno tradicijo in razvoj invalidskih podjetij gledajo s ponosom. Kot je v imenu generalne direktorice povedala sekretarka Damijana Peterlin, o njihovi uspešnosti pričajo statistični podatki in drugi kazalniki, vendar se bo na spremembe poslovnega okolja treba pravočasno in pravilno odzvati. Država jim za zagotavljanje konkurenčnosti omogoča stabilno financiranje ter vrsto olajšav in spodbud. Letna državna podpora znaša 80 milijonov evrov in se po pričakovanjih ne bo spreminjala.
Zaposlenih skoraj 31.000 invalidov
Invalidi so največja manjšinska skupina na svetu, ki šteje okvirno 650 milijonov ljudi. V EU živi 80 milijonov invalidov, v Sloveniji med 160 in 170.000. Pri nas je trenutno zaposlenih skoraj 31.000 invalidov. Predsednik odbora državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Uroš Prikl bi si želel, da bi bila številka višja, saj je, kot je poudaril, pravica do dela ena temeljnih človekovih pravic. Predsednik pristojne komisije državnega sveta Peter Požun je opozoril na »precej zastarel« sistem invalidskega zavarovanja in večplasten pristop do invalidov, ki med drugim zahteva sodelovanje izobraževalnega sistema, gospodarstva in trga dela pa tudi premišljene posege zaposlovalnih politik.
ZIPS – oblikovalci strategije razvoja invalidskih podjetij
Boris Šuštaršič, predsednik ZIPS (Zavoda invalidskih podjetij), je v uvodu poudaril, da je za zaposlovanje invalidov potreben širok nabor najrazličnejše politike, ukrepov in oblik sodelovanja. Po njegovih besedah se ni mogoče izogniti dejstvu, da obstajajo tudi skupine invalidov, ki se na trg dela ne morejo vključiti. Razvojno strategijo invalidskih podjetij v Sloveniji, ki so jo na konferenci predstavili zainteresirani javnosti, so v ZIPS oblikovali, ker od leta 2002 ni bilo dokumenta na to temo, pa tudi v dveh letih od konference o zaposlovanju invalidov se po trditvah Tatjane Brumnič Smrekar, predstavnice ZIPS, ni zgodilo nič.
Cilji strategije razvoja invalidskih podjetij
Pripravljavci strategije si, kot so zapisali med kratko- in dolgoročne cilje, med drugim prizadevajo za vsakoletni dokument in evalvacijo o državnih ukrepih za invalidska podjetja, stabilno zakonodajo in ponovno uvrstitev ZIPS med invalidske institucije, ki imenujejo predstavnike v svet za invalide. Njihov cilj je tudi ohraniti 40-odstotni delež zaposlenosti invalidov za pridobitev statusa invalidskega podjetja, razvijati skupno blagovno znamko, tovrstnim podjetjem omogočiti pridobivanje posojil in nepovratnih sredstev. Če invalidska podjetja ne bi imele državne pomoči, bi poslovala z izgubo, je povedala Brumnič Smrekarjeva.
V Sloveniji je lani delovalo 144 invalidskih podjetij, v katerih je bila polovica od skoraj 11.000 zaposlenih invalidov. x
V. R. / STA