Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS in znotraj njega Oddelek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje, nadzira izpolnjevanje kvote zaposlenih invalidov, hkrati pa odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev glede vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidov ali neizpolnitve kvotne obveznosti. Z vodjo oddelka Aleksandro Kuhar smo se pogovorjali o načinih delovanja na področju vzpodbujanja zaposlovanja invalidov.
Oddelek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov ima jasno ime, vendar se v okviru SRIPS njegovo delo nanaša predvsem na izvajanje zakona o kvotah zaposlenih invalidov.
Od uveljavitve kvotnega sistema, torej od začetka izvajanja Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in podzakonskih predpisov, je minilo več kot 15 let. Sklad si je k doseganju, ohranjanju in večanju prepoznavnosti, tako sklada glede njegovih pooblastil kot tudi zakonske ureditve tega področja in k ozaveščanju delodajalcev ter invalidov, prizadeval na naslednje načine: z njegovim doslednim izvajanjem na področju vseh pravic in obveznosti tako delodajalcev kot invalidov glede obveznega zaposlovanja invalidov in odločanja o vzpodbudah za zaposlovanje invalidov, z informiranjem javnosti preko dogodkov v organizaciji sklada alidogodkov, na katere je bil povabljen,z odzivi na povabila predstavitve v televizijskih, radijskih oddajah ali z odgovori na novinarska vprašanja, z izčrpnimi informacijami na spletni strani sklada, dnevno komunikacijo po elektronski pošti in telefonu s strankami oz. možnimi strankami, s posredovanjem zloženk ciljnim institucijam in tako naprej.
Kakšna je ozaveščenost delodajalcev in kaj je mogoče storiti na tem področju glede tega?
Ocenjujemo, da je ozaveščenost zelo dobra, načrtujemo pa tudi nadaljevanje vseh navedenih aktivnosti. Če so bila prva leta delovanja takrat še samostojnega sklada za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov večinoma namenjena vzpostavljanju sistema, operativnega in informacijskega, ki bo podprl izvajanje zakona, za kar, dovolite mi, skupini takrat na skladu zaposlenih entuziastov, ki jih je bilo le nekaj, izrekam vse priznanje, so bila poznejša leta, tudi po združitvah z drugimi skladi v trenutni Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, bistveno bolj aktivna tudi in prav na področju promocije kvotnega sistema in vzpodbud za zaposlovanje invalidov ter delovanja sklada. Ob vseh predstavitvenih aktivnostih sklada in čeprav so vsi predpisi javno objavljeni, opažamo, da jih delodajalci in invalidi morda še vedno premalo poznajo. Tudi na tem področju si bomo še naprej prizadevali za ozaveščanje. Verjamemo, da k ozaveščanju z napotitvijo na sklad lahko še naprej pripomorejo tudi institucije, ki v okviru svojih pristojnosti prihajajo v stik z delodajalci in invalidi (tu mislimo predvsem na Zavod za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, različne zbornice in drugi) in jim je sklad posredoval tudi zloženke za lažjo usmeritev morebitnih strank. Prav tako je pričakovati, da se tudi delodajalci sami podrobneje podučijo o kvotnem sistemu in vzpodbudah.Zato je sklad svoje aktivnosti informiranja in ozaveščanja usmeril ne zgolj na ciljno skupino, temveč tudi na širšo javnost. Izpostavili pa bi, da je vsaka predstavitev povzetek ključnih podatkov in okvirjev, v pomoč strankam pri konkretnem vprašanju pa so javno objavljeni predpisi in spletna stran sklada. Mogoče lahko ob tej priložnosti povabim vse zainteresirane, da se prijavijo na e-novice sklada in so tako obveščeni o vseh aktualnih dogodkih.
Bi pa izkoristila to priložnost, da poudarim tudi, da sklad nima vloge povezovalnega organa med delodajalci, ki iščejo kader, in brezposelnimi invalidi. Torej razen na prej opisane načine ne more spodbujati ozaveščanja morebitnih strank k oddaji vlog ter s tem vplivati na število vlog. Zlasti na področju dveh dokaj specifičnih vzpodbud, prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo za invalida in plačila stroškov podpornih storitev. Obe vzpodbudi sta pogojeni s takšno specifiko zdravstvenega stanja invalida, da brez navedenih prilagoditev oz. podpornih storitev invalid ne bi mogel opravljati dela. Potrebo po teh prilagoditvah in opredelitev vrste oz. obsega ugotavljajo strokovnjaki – izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, načeloma na pobudo delodajalca. Kljub vsemu ozaveščanju tukaj objektivno ni pričakovati velikega števila vlog.
Torej aktivnosti sklada v smislu ozaveščanja nikakor ne izključujejo potrebe, da delodajalci tudi sami spremljajo veljavno zakonodajo. Ob oceni učinkov ozaveščanja pa se moramo zavedati tudi, da se postopki glede vzpodbud začnejo na vlogo delodajalca, torej je odločitev delodajalca – ali, kdaj in za katere vzpodbude bo zaprosil – ključna pri definiranju števila vlog. Poleg tega pa je pri posameznih vzpodbudah nujno upoštevati tudi vsa dejstva, ki vplivajo na njihovo število (to so število brezposelnih invalidov, realne zaposlitvene možnosti posameznega invalida, število invalidov s takšnimi zdravstvenimi specifikami, ki bi nujno narekovale npr. prilagoditev delovnega mesta ali podporne storitve, možnost in odločitev delodajalca, da tovrstne vzpodbude financira iz lastnih sredstev, zaposlovanje invalidov v prilagojenih delovnih okoljih – recimo pri invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, kjer že delovno okolje ponuja prilagoditve in podporo ipd.). Sklad strokovni javnosti velikokrat pojasnjuje, zakaj se število vlog po različnih vzpodbudah tako razlikuje. Zato je tudi ta intervju priložnost, da pojasnimo razliko med pogoji, zlasti glede potreb in specifik zdravstvenega stanja oz. invalidnosti zaposlenega v razmerju do dela, za različne vzpodbude. Določene so pogojene samo s statusom invalida (če ostalih pogojev druge narave ne naštevamo), določene pa s statusom invalida, ki zaradi svoje invalidnosti potrebuje prej omenjene prilagoditve ali podporo. Slednjih je bistveno manj, kar, poleg ostalih razlogov, vpliva tudi na število vlog.
Torej je vlogo sklada glede ozaveščanja javnosti, če še enkrat poudarim, potrebno razumeti v skladu z dejanskimi nalogami sklada, možnostih in pričakovanih rezultatih. Sicer se lahko v javnosti hitro ustvari napačno predstavo o vlogi sklada.
Kaj pove o tem statistika tistih, ki kvot ne izpolnjujejo?
Delodajalci lahko izpolnijo kvoto z zaposlovanjem invalidov (ki jih morajo, kot invalide z ustrezno odločbo o statusu invalida, tudi prijaviti pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, sicer se jih, kot zaposlene invalide, pri ugotavljanju izpolnitve kvote ne more upoštevati), s plačilom prispevka zaradi neizpolnitve kvote ali pa lahko v celoti ali delno – za manjkajoče število invalidov – uveljavljajo nadomestno izpolnitev kvote. Pri tem je za ugotovitev izpolnitve kvote na ta način nujno, ne zgolj oddati napoved in jo dobiti potrjeno, temveč tudi preko poročil o realizaciji izkazati izpolnitev kvotne obveznosti preko nadomestne izpolnitve kvote. Število zavezancev za kvoto, ki kvote ne izpolnjujejo, vključuje tudi takšne, ki kvote ne izpolnijo v celotnem številu manjkajočih invalidov, ali le delno, odločitev delodajalca, kateri način izpolnitve kvote (ali kombinacijo le-teh) bo izbral, pa je izključno na strani delodajalca, zavezanca za kvoto. Predvidevamo, da je to pogojeno ne le z ozaveščanjem zavezancev, temveč v veliki meri tudi s poslovnimi aktivnostmi in načrti. Če poenostavim, mogoče tudi preračunom, kaj je za katero obdobje glede načina izpolnitve kvotne obveznosti za delodajalca najbolj smiselno in učinkovito. Če se torej delodajalec odloči plačati prispevek zaradi neizpolnitve kvote, to nikakor ne pomeni, da ni seznanjen s kvotno obveznostjo in veljavnimi predpisi, saj nenazadnje sklad – poleg splošno dostopnih informacij in dodatnih aktivnosti sklada na področju ozaveščanja – vsakemu delodajalcu, ko prvič postane zavezanec za kvoto, pošlje obvestilo, s katerim ga še dodatno seznani z osnovami kvotnega sistema in mu s tem kvotni sistem tudi dodatno predstavi. Kako se bo delodajalec odločil glede izpolnitve kvotne obveznosti, pa je torej stvar njegove presoje, ne pa rezultat ozaveščanja. Če bi želeli to številčno prikazati, bi bilo potrebno upoštevati tudi število delodajalcev za isto obdobje.
Obenem pa pri SRIPS vendarle skrbite za spodbujanje zaposlovanja invalidov, kakšni procesi potekajo, kakšni so načini ozaveščanja in informiranja?
Če še enkrat povzamem ključne načine, informiramo in ozaveščamo preko spletne strani sklada, komunikacije po e-pošti in telefonu, zloženk, ki jih sklad pripravlja in posreduje ciljnim skupinam, sodelovanje z mediji, sodelovanje na različnih dogodkih drugih institucij in organizacij, organizacija lastnih skladovih dogodkov. Pri tem velja med drugim omeniti morda spletna srečanja za invalidska podjetja in zaposlitvene centre, izvajalce zaposlitvene rehabilitacije, izobraževalne inštitucije, dijaki in študenti katerih, ki imajo status invalida, se bodo lahko prav tako znašli na trgu delater spletno srečanje z zainteresirano javnostjo ob mednarodnem dnevu invalidov, ki smo jih izvedli lani. Že prav kmalu, 19. in 20. maja, bo v Laškem potekala dvodnevna skladova konferenca na temo razvoja kadrov, kjer bo prav tako predstavljeno področje vzpodbujanja zaposlovanja invalidov, tudi letos načrtujemo spletna srečanja in dogodek ob mednarodnem dnevu invalidov ter druge aktivnosti.
Strankam so dodatne informacije ves čas dostopne na spletni strani sklada, kjer je področje vzpodbujanja zaposlovanja invalidov res podrobno opisano in obrazloženo, poleg tega lahko preberejo veljavne določbe, kar jim je lahko v pomoč pri pridobivanju informacij. Seveda smo za dodatna pojasnila na voljo tudi na skladu. Velikokrat se nam dogaja, da invalidi in delodajalci na nas naslavljajo tudi raznolika vprašanja, na primer s področja statusa invalida na splošno. Ob tem bi želeli izpostaviti, da sklad ni pristojen za vsa tovrstna vprašanja. V teh primerih jih lahko sklad glede pridobivanja želenih informacij, ki niso v pristojnosti sklada, napoti na za to pristojne institucije. Žal enotnega pravnega subjekta, ki bi podal vse informacije s področja invalidnosti tako fizični osebi, ki ima ali meni, da bi lahko imela ta status, kot tudi delodajalcu, na ravni države ni. To poudarjamo zato, ker včasih celo različna združenja, nekatera ustanovljena ravno z namenom poznavanja in varovanja pravic delavcev, niso razumela razdelitve pristojnosti in so od sklada pričakovala vlogo, če dovolite, "vseveda". Te vloge pa sklad zaradi razumevanja odgovornosti nikakor ni mogel prevzeti, razen, da stranke napoti na druge ustrezne institucije.
Na prvem mestu je zaposlovanje invalidov na odprtem trgu, kako kot Oddelek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov vidite možnosti invalidov za zaposlovanje v zadnjih letih? Je prišlo v času koronavirusa do večjih sprememb pri zaposlovanju invalidov?
Število zaposlenih invalidov skozi obdobje, vključno z obdobjem koronavirusa ne kaže upadanja niti bistvenega nihanja, tudi delež zaposlenih invalidov je relativno stabilen, giblje se okoli 3,8 % glede na skupno število zaposlenih, manjše spremembe so v drugi decimalki. Zato menimo, da kvotni sistem tudi skozi varno stabilnost, ne glede na dogodke, ki bi lahko pomenili tveganje negativnega trenda, dokazuje svoj pozitiven učinek.
Kje zaznavate težave, s katerimi bi se bilo dobro spopasti na področju zaposlovanje invalidov?
Glede na to, da zakon izvajamo, je naša prva misel sprememba zakonodaje, ki jo iz prakse vidimo kot smiselno. Ne govorimo o "tektonskih" spremembah, ki bi na politiko zaposlovanja invalidov, kvotni sistem in vzpodbude bistveno vplivale, pač pa o spremembah, ki bi določena vprašanja natančneje opredelile, kar je nedvomno v korist tako strank kot sklada v njegovi vlogi izvajanja javnih pooblastil preko upravnih postopkov.
Nedvomno bi pri opredelitvi "težav", predlogov in videnj bilo smiselno skupno delo vseh, ki tako ali drugače izvajajo določene naloge na navedenem področju (če naštejem ključne: Zavod za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, invalidska podjetja in zaposlitveni centri, predstavniki delodajalcev in drugi). Ob tem pa bi morali imeti vsi v mislih, da je invalidnost nekaj, kar se lahko zgodi vsakemu, da je tudi namen zakona, zlasti glede kvotnega sistema, potrebno razumeti v širšem kontekstu, kar se vplača iz naslova kvote, se porabi za izplačilo vzpodbud, torej gre za dober namen, ki bi ga bilo v luči spoštovanja drugačnosti, specifičnosti, nenazadnje tudi možne osebne izkušnje nujno spoštovati, podpirati in razumeti.
Istočasno pa je ravno zaradi zagotavljanja načela zakonitosti potrebno razumeti natančnost sklada pri preverjanju pogojev za priznanje pravice, tako v delu materialnopravnih pogojev kot v delu spoštovanja rokov.
Še malo glede statistike: torej SRIPS nima podatkov o zaposlitvah glede na kategorije invalidnosti ali kakšne so primerjave med različnimi leti?
Sklad od Zavoda za zdravstveno zavarovanje pridobi podatek o številu vseh zaposlenih in številu zaposlenih invalidov po stanju na zadnji dan v mesecu pri posameznem delodajalcu, kategorija invalidnosti pri tem za izvajanje pooblastil sklada ni bistvena. Zato sklad tovrstnih podatkov posebej ne obdeluje. Prav tako so delodajalci tisti, ki se odločijo, katere invalide bodo zaposlili, pri čemer jih, verjamemo, vodi ustreznost prijavljenega kandidata za konkretno delovno mesto.
Katere so bodoče dejavnosti, ki bodo pomagale k boljši zaposljivosti invalidov v Sloveniji?
Sklad načrtuje dodatno informacijsko nadgradnjo, ki bo še bolj olajšala administrativne postopke, k boljši zaposljivosti bi pripomogle prej omenjene spremembe predpisov, med katere pa bi uvrstili tudi zahtevo po uporabi spletnega mesta SVZI.net za vse vzpodbude, nadaljevanje promocijskih aktivnosti in sodelovanje ter izmenjava izkušenj s podobnimi organi drugih držav.