Pred letom dni je bila sprejeta novela Zakona o volitvah v državni zbor, na podlagi katere je bila odpravljena protiustavnost, ki jo je Ustavno sodišče ugotoviloz odločbo iz leta 2014 in se nanaša na volišča dostopna invalidom in glasovanje na teh voliščih s posebej prilagojenimi glasovalnimi napravami za invalide. V skladu z novelo morajo biti invalidom dostopna vsa volišča, odpravljajo se glasovalne naprave in se namesto tega invalidom dodatno omogoča tudi glasovanje po pošti. Določilo o dostopnosti volišč vsem invalidom, se je začelo uporabljati 1. februarja 2018, to pa pomeni, da bodo morala biti za naslednje državnozborske in lokalne volitve vsa volišča invalidom arhitektonsko dostopna, pred tem pa že ob referendumu o drugem tiru.
Na ponovljenem glasovanju na referendumu o drugem tiru bodo prvič vsa volišča v državi dostopnainvalidom, zato so nekatera volišča morali združiti oziroma ukiniti. To pomeni, da bo moralo dobrih 26.000 volivcev glas oddati drugje kot doslej, na sedmih lokacijah pa bodo kot volišča služili mobilni pisarniški kontejnerji. Februarja letos je namreč začela veljati določba lani spremenjenega zakona o volitvah v državni zbor, ki je določila, da morajo biti odslej vsa volišča v državi dostopnainvalidom. Ta določba bo prvič veljala na ponovljenem glasovanju na referendumu, kmalu zatem pa še na predčasnih državnozborskih volitvah. Določba je pri pripravah na izvedbo glasovanja povzročila kar nekaj težav, vendar so volilni organi uspeli zagotoviti dostopnost vseh volišč v državi. So pa morali zato nekaj volišč tudi ukiniti oziroma združiti.
3007 rednih volišč alislaba dva odstotka manj
Na dan referendumskega glasovanja bo tako po državi odprtih 3007 rednih volišč, kar je 61 oziroma slaba dva odstotka manj kot na lanskih predsedniških volitvah, je na novinarski konferenci pojasnil direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko. To pomeni, da bo moralo 26.542 volivcev tokrat svoj glas oddati drugje kot običajno. Povprečna razdalja med novim in starim voliščem je 1,75 kilometra, nekaterim volivcem pa bo novo volišče tudi bližje kot staro, je dodal. V nekaterih primerih pa kljub dobremu sodelovanju okrajnih volilnih komisij in lokalnih skupnosti volišč, ki bi bila dostopnainvalidom, ni bilo mogoče zagotoviti, saj v nekaterih predvsem manjših krajih takšnih objektov ni. Zato bodo na sedmih lokacijah postavili mobilne pisarniške kontejnerje, ki bodo služili kot volišča. Kontejnerje bodo po Vučkovih besedah najeli za 30 dni in jih bodo torej uporabili tudi za glasovanje na predčasnih državnozborskih volitvah. Kot je še pojasnil Vučko, jih bodo opremili s pisarniško opremo in klančinami za dostopinvalidov. Končna cena najema še ni znana, saj bo vanj zajet tudi prevoz, a ne bo visoka.
Leta 2011 je bilo invalidomdostopnih le slabe tri odstotke volišč
Zaradi manjšega števila volišč je pričakovati tudi nekaj nezadovoljstva med volivci, meni predsednik DVK Anton Gašper Frantar in doda, da bi to morda utegnilo biti tudi predmet ustavne pritožbe po izvedenem referendumu. Vendar pa manjše število volišč ne more biti razlog za nižjo volilno udeležbo, sta prepričana tako Vučko kot Frantar. DVK si je sicer že vrsto let prizadevala za večjo dostopnost voliščinvalidom, še preden je bila taka zahteva uzakonjena, je še povedal Frantar. Po parlamentarnih volitvah leta 2011 so namreč prišli do podatka, da jeinvalidomdostopnih le slabe tri odstotke volišč. Pritisk na okrajne volilne komisije je bil logičen, tako da je bil ta delež z vsakimi volitvami višji - na lanskih predsedniških je denimo znašal dobrih 56 odstotkov. Tudi predstavnikiinvalidskih organizacih so že vrsto let opozarjali na potrebe po razumnih prilagoditvah za gibalno, senzorno in komunikacijsko ovirane invalide ter potrebe oseb z motnjo v duševnem razvoju, da bi lahko uveljavljali svoje človekove pravice, med katere spada tudi pravica do svobodnega, samostojnega in tajnega izražanja volje na volitvah, enako kot vsi drugi državljani.
V.P.