Zgodba Bojane Mirosavljević in njenih dveh zdravih hčera, starih štiri in deset let, je dokaz moči sodobne reproduktivne medicine in dela raziskovalcev, kot sta grška specialistka za plodnost dr. Aspasia Destouni in estonski molekularni biolog dr. Ants Kurg.
Po izgubi najstarejše hčerke Zoje zaradi genetske motnje je Mirosavljević našla upanje v predimplantacijski genetski diagnostiki (PGT), tehniki, ki so jo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja razvili in med drugim izpopolnili raziskovalci, financirani s sredstvi EU.
Z analizo DNK njenih hčera, ko sta bili še pet dni stara zarodka, so zdravniki potrdili, da nista nosilki pomanjkljivih kopij gena TPP1. Nepravilno delovanje tega gena lahko povzroči smrtonosno bolezen CLN2, ki prizadene telesne sposobnosti ter duševni razvoj. Zato so jih ocenili kot varne za vsaditev v maternico matere.
"Genetska diagnostika je pomagala rešiti mojo družino,“ je dejala Mirosavljević, ki je pred tem prestala 27 zunajtelesnih oploditev. Danes živi v Novem Sadu v Srbiji in je aktivna članica združenja EURORDIS, neprofitne zveze bolnikov z redkimi boleznimi, ter ustanoviteljica združenja LIFE za redke bolezni pri otrocih, podporne in zagovorniške skupine za bolnike in njihove družine.
Varni prenatalni pregledi
Neplodnost v Evropi je vse večja težava. Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije prizadene enega od šestih parov v Evropi. Najvišja stopnja je v vzhodnih in južnih regijah.
Zahvaljujoč intenzivnim raziskavam v zadnjih treh desetletjih je PGT zdaj rutinsko na voljo ogroženim ženskam v številnih, vendar ne v vseh evropskih državah. Španija, Nizozemska in Združeno kraljestvo imajo na primer odlične rezultate pri zagotavljanju dostopa do PGT. Nasprotno pa Irska, Grčija in Nemčija ponujajo manj celovite storitve.
Raziskovalci v Evropi, ki jih podpira Evropska unija, so odločeni razširiti doseg PGT in drugih pionirskih reproduktivnih storitev po vsej celini. Cilj je zagotoviti, da bodo imeli ljudje, kot je Mirosavljević, najboljše možnosti za premagovanje težav s plodnostjo in rojstvo otrok brez genetskih bolezni.
Pomen mreženja za boljše rezultate
Destouni je raziskovalka na področju reproduktivne genomike na Univerzi Aristotel v Solunu v Grčiji, trenutno pa dela na Univerzi Tartu v Estoniji. Je ena od glavnih raziskovalk triletnega projekta NESTOR, ki ga financira EU. Njegov cilj je vzpostaviti grško mrežo raziskovalcev in inovatorjev, ki bodo sodelovali z raziskovalci iz Estonije in Univerze Maastricht na Nizozemskem. Ekipa NESTOR se osredotoča na to, da se odkritja v laboratoriju spremenijo v dejanske rešitve.
Njen cilj je izboljšati testiranje nosečnosti, neinvazivno prenatalno testiranje (NIPT), reproduktivno zdravje žensk in metode za napovedovanje plodnosti. Zlasti Estonija se je izkazala za velik navdih.
"Imajo fantastičen model," je dejala Destouni. "Ustvarili so na primer estonsko biobanko, ki zbira in hrani genetske in zdravstvene podatke 20 % odraslega prebivalstva države, ki se uporabljajo za podporo raziskavam, personalizirani medicini in javnemu zdravju."
Izmenjava znanja
Uspehi Estonije se lahko pripišejo pobudi Widening, obsežnemu raziskovalnemu programu, ki ga financira Evropska unija in so ga začeli izvajati leta 2014 ter se nadaljuje še danes.
Cilj pobude je prenos idej, strokovnega znanja in usposabljanja iz uveljavljenih raziskovalnih centrov v centre v državah pobude Widening, torej tistih, ki zaostajajo, ter ustvarjanje mrež med raziskovalnimi skupinami. V zvezi s težavami s plodnostjo je temeljna zamisel zagotoviti, da lahko vseh 27 držav članic EU enako prispeva k znanstvenemu napredku na področju reproduktivne medicine in ima od njega koristi.
Estonija je bila ob začetku pobude med 15 evropskimi državami, ki so bile uvrščene med države širitve. Grčija je bila dodana leta 2021. Velik del napredka, ki ga je Estonija od takrat dosegla, je mogoče pripisati kliniki, ki je bila leta 2016 ustanovljena na Univerzi v Tartuju.
Pri njeni vzpostavitvi so estonski znanstveniki tesno sodelovali z raziskovalci plodnosti s KU Leuven v Belgiji in Univerze v Oxfordu v Združenem kraljestvu. To sodelovanje je bilo vzpostavljeno v okviru triletnega raziskovalnega programa WIDENLIFE, ki ga je financirala EU in se je končal leta 2018.
Kurg, profesor molekularne biotehnologije na Univerzi v Tartuju in glavni raziskovalec projekta WIDENLIFE, pravi, da je izmenjava strokovnega znanja med Belgijo, Združenim kraljestvom in Estonijo številnim estonskim parom pomagala doseči normalno nosečnost in roditi zdrave otroke.
Pred projektom WIDENLIFE je bilo v Estoniji predimplantacijsko testiranje za zarodke IVF omejeno in drago, prav tako tudi prenatalno genetsko testiranje.
"Vzorce je bilo treba poslati v tujino, na rezultate pa je bilo treba čakati dva do tri tedne, kar je veliko dlje, kot bi si želeli," je dejal Kurg.
Sodelovanje z belgijskimi raziskovalci je bilo po Kurgovih besedah eden od temeljev projekta. Zahvaljujoč temu so lahko v Estonijo pripeljali potrebno tehnologijo, tako da so lahko vsa testiranja opravili tam.
Sistem, ki ga je razvil projekt WIDENLIFE, uporablja kombinacijo analize posameznih celic in programskih algoritmov za analizo verjetnosti uspešne implantacije in razvoja zarodka. Projekt NESTOR temelji na uspehu sistema WIDENLIFE in teži h krepitvi skupne inovacijske dejavnosti med Estonijo, Grčijo in Nizozemsko.
Zapolnjevanje vrzeli
Destouni je kot najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na plodnost žensk, izpostavil starost. "V Evropi ženske pogosto odlagajo materinstvo na kasnejši čas, zato moramo naše rešitve na področju plodnosti izpopolniti tako, da bodo učinkovite za populacijo, ki jo obravnavamo.“
Od ustanovitve klinike v Tartuju so imele tudi številne ženske v Estoniji koristi od boljšega dostopa do PGT za bolezni z enim genom, kot je otroška bolezen tipa CLN2 Batten, bolezen, ki je zahtevala Zojino življenje.
Strokovnjaki ocenjujejo, da obstaja med 7600 in 10 tisoč bolezni, ki jih povzročajo mutacije enega gena. Te bolezni prizadenejo do 10 od 1000 ljudi in vključujejo cistično fibrozo, srpastocelično bolezen, talasemijo in hemofilijo.
PGT je koristna tudi za ženske, starejše od 35 let, saj se s starostjo povečuje verjetnost, da bodo imele otroka z gensko nepravilnostjo, in zmanjšuje uspešnost zunajtelesne oploditve. PGT je lahko koristna tudi za ženske, ki so imele v preteklosti splav, več neuspešnih ciklusov zunajstelesne oploditve ali za pare, ki se soočajo z neplodnostjo.
Zelo konkreten uspeh projekta WIDENLIFE je napredek drugega razreda testov plodnosti, znanega kot neinvazivno prenatalno testiranje (NIPT), ki se je v Estoniji močno izboljšal.
Ta metoda se uporablja za oceno tveganja, da ima plod določene genetske nepravilnosti, kot je Downov sindrom.
Test, ki se opravi po 10. tednu nosečnosti, analizira majhne delce DNK ploda, ki so prisotni v materini krvi. Je varnejši od starejšega in bolj znanega testa amniocenteze, pri katerem se z iglo odvzame plodovnica, ki obdaja plod.
Neverjetno natančni testi
Znanstveniki z Univerze v Tartuju so v sodelovanju z estonskim podjetjem in raziskovalno ustanovo Celvia dodatno razvili NIPT, da bi ustvarili še natančnejšo tehniko za neinvazivno odkrivanje kromosomskih nepravilnosti. Ta metoda, znana pod imenom Niptify, je danes na voljo nosečnicam v Estoniji in jo subvencionira estonski nacionalni zdravstveni sistem. Cilj je omogočiti staršem, da se na podlagi informacij odločijo o nadaljevanju ali prekinitvi nosečnosti.
"Niptify je izjemno natančen način za odkrivanje kromosomskih nepravilnosti pri plodu. V Estoniji je na voljo vsem nosečnicam, starejšim od 35 let," je dejal Kurg in dodal, da se "tehnologija, ki stoji za njim, še naprej izboljšuje".
V Grčiji pa je področje reproduktivne medicine zelo razdrobljeno, je dejala Destouni, nekateri testi pa se ne izvajajo v javnih zdravstvenih ustanovah, kar pomeni, da niso na voljo najširšemu krogu prebivalstva. "Najbolj inovativne teste na splošno ponuja zasebni sektor, ki prevzema izpopolnjene tehnologije tujih biotehnoloških podjetij," je dejala. "To ni idealno, saj zmanjšuje spodbude za raziskave in inovacije ter omogoča izgubo dragocenih genomskih podatkov grške populacije." Zaključuje: "Vse je treba izboljšati, od raziskav in zbiranja podatkov do zdravljenja neplodnosti in porodnih storitev."
Raziskave v tem članku so bile financirane v okviru programa Obzorje Evropa. Mnenja intervjuvancev ne odražajo nujno stališč Evropske komisije.