Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gledana TV SLO 1,spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat bodo v Posebni ponudbi govorili o kibernetskih napadih.
Virus WannaCry je okužil več kot 300.000 računalnikov v 150 državah. Ob okužbi je bilo v sporočilu uporabnikom zagroženo, da imajo en teden časa za plačilo odkupnine v vrednosti med 300 in 600 dolarji (268–536 evrov), sicer se bodo računalniki po preteklem roku zaklenili. Kdo vse je bil tarča napada? Špansko telekomunikacijsko podjetje Telefonica, francoski Renault, nemške železnice, računalniki švedske javne uprave in ruskega notranjega ministrstva, britanske bolnišnice, 30 tisoč različnih kitajskih inštitucij, od univerz do državnih ustanov. Virus WannaCry je v nekaj urah poskrbel za pravi kibernetski kaos. Več skupin varnostnih strokovnjakov z vsega sveta se je v dneh, ki so sledili, trudilo najti način za dešifriranje kode virusa, da bi rešili dokumente, okužene v svetovnem napadu. Med napadenimi naj bi bil tudi novomeški Revoz. Zaradi napada se je ustavilo delo v nočni izmeni, saj so bili vsi računalniki zaklenjeni, na njih pa obvestilo v hrvaškem jeziku o napadu in zahteva po odkupnini za njihovo vnovično delovanje v bitcoinih v vrednosti 300 dolarjev, z grožnjo, da se po treh dneh ta vrednost podvoji, po sedmih dneh pa sledi izbris datotek, če odkupnina ne bo plačana. Kdo se je skrival za obsežnim hekerskim napadom, še ni znano. Ena izmed teorij pravi, da bi lahko napad izpeljala Severna Koreja.
Kakšni so motivi hekerjev
Razlogi hekerjev, da napadajo računalniške sisteme, so različni. Od finančnih do političnih in zgolj želje po zabavi. Informacijsko tehnološki strokovnjak Jan Bervar pravi, da se način, kako hekerji vdirajo v sisteme, v zadnjih 20 letih ni bistveno spremenil: »Spremenil se je pa način, kako gledajo na izkupičke, ki jih imajo od teh napadov. Eni so usmerjeni v to, da vam pobrišejo datoteke in od vas hočejo denar, drugi grozijo banki, da jo bodo odklopili z interneta. Z zasipanjem s podatki in zahtevali nek drug denar.« Ker so sistemi danes bistveno bolj kompleksni in jih povprečen uporabnik ne obvlada, lahko napadalci, ki imajo več časa in znanja, napako določenega sistema odkrijejo bistveno prej. In tu nastopijo etični hekerji, ki z vednostjo naročnikov vdirajo v njihove informacijske sisteme. »Delamo ilegalne stvari na legalen način, pa še plačajo nas. Delamo iste stvari kot pravi hekerji. Torej po naročilu testiramo spletne strani, elektronsko bančništvo, aplikacije take in drugačne,« pojasni Milan Gabor iz Virisa. Sogovornika tudi opozarjata, da povprečni uporabniki interneta puščamo digitalne sledi vsepovprek, ne da bi se pri tem zavedali posledic. »Ljudje gledajo na informacijsko varnost kot na nekaj, kar se pač dogaja nekje tam. Dokler se ne zgodi njim. Torej dokler zdravniki ne morejo narediti našega rentgena ali pa ne morejo izdelati našega avtomobila,« doda Gabor.
Nevarnosti niso samo hipotetične
»Izpostavil bi lanski vdor v spletno mesto za zmenkarije. Policija je ugotovila, da se je zgodilo celo nekaj samomorov, saj so bili razkriti podatki ljudi, ki so se dogovarjali za zmenke. Digitalni svet se je dotaknil tudi človeških nesreč,« je opozoril Jan Bervar iz podjetja Nil. Dogaja se tudi povsem blizu nas. Spomnimo se denimo Sebastjana Mihelčiča, ki se je zaradi osmih napadov na informacijski sistem znašel na zatožni klopi. »Izpostavil bi napad, ki smo ga obravnavali na Si - certu. Storilec je skušal dobiti preko dva milijona premoženjske koristi. Napad smo poimenovali Balkan boy. Šlo je za to, da je storilec namensko pridobival dostope do sistemov podjetij in nakazoval denar svojim denarnim mulam,« je pojasnil Matej Breznik iz Si-certa. Znan je tudi primer Matjaža Škorjanca, ki ga je mariborsko sodišče zaradi vdorov v informacijske sisteme, s katerimi je povzročil več sto milijonov evrov škode in pritegnil tudi pozornost ameriškega FBI-ja, obsodilo na štiri leta in 10 mesecev zapora.
Tanka meja med legalnim in ilegalnim
RačunalničarDejan Ornigje od leta 2013 slovenske državne organe opozarjalna pomanjkljivosti informacijsko-komunikacijske mreže Tetra, ki jo uporabljajo slovenska policija in vojska, vladne službe, Sova, Dars. V pogovoru za Odmeve je povedal, da je policijo nase opozoril, ko je samoiniciativno preverjal različne ekstremistične skupine, ki so bile grožnja skupnosti LGBT. "Kasneje pa me je policija vodila do tega, da sem postal tajni sodelavec."Ornig je imel svoje kodno ime in leta 2014 postal registriran infomator, čeprav je, kot je povedal, policija to pozneje zanikala. Kmalu je torej na lastni koži izkusil, da je meja med legalnim in nelegalnim zelo tanka. Lani je bil obsojen na leto in tri mesece pogojne kazni, sodba sicer še ni pravnomočna, o svojem početju pa pravi: »Nikoli nisem praktično vdiral v informacijske sisteme, razen v nekem kontroliranem okolju. Samo v tem konkretnem primeru sem šel do te točke, da policija potemtakem očita nek poskus vdora oziroma vdor. Ali je bil vdor ali ne, naj pač odloči sodišče.«
Več v oddaji Posebna ponudba
Kako se lahko pred izsiljevalskimi virusi zaščitimo? Kako deluje WannaCry? Kaj narediti, če vaš računalnik napade izsiljevalski virus? Kako dobiti kriptirane podatke nazaj in preprečiti plačilo odkupnine? Ali prenos okužbe poteka samo preko elektronske pošte oziroma priponk v njej, ali pa ga je mogoče dobiti na drugačen način? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo odgovore skali v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 30. maja ob 17.28 na MMC TV napovezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.