Zbrane je na prireditvi z naslovom Od prepovedi do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo nagovoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki je ob tem poudaril pomen delovanja zveze za celotno družbo.
Izkazana enotna politična volja za vpis slovenskega znakovnega jezika v slovensko ustavo po prepričanju Zorčiča dokazuje širši družbeni pomen zveze. "Vsem staršem, ki se jim rodi gluh otrok; vsem, ki izgubijo sluh zaradi bolezni ali starosti; vsem nam je lahko v uteho vedenje, da obstaja človekoljubna organizacija, kot je vaša, ki zna pomagati s svojo strokovnostjo in z občutkom za sočloveka," je dodal Zorčič.
Kot je še poudaril, je zveza delovala v treh državah in vsakokratne odločevalce opozarjala, da med slišečimi živi in deluje tiha manjšina, ki sliši z očmi in govori z rokami.
Med udeleženci današnje slovesnosti je bil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Ta je v zapisu na Twitterju poudaril, da je zveza zveze društev gluhih in naglušnih reprezentativna invalidska organizacija, ki predstavlja gluhe, naglušne, osebe s polžkovim vsadkom in gluhoslepe. Vpis znakovnega jezika v ustavo je tako poseben dosežek na področju invalidskega varstva in človekovih pravic, je dodal.
Na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, da slovenski znakovni jezik skupaj z znakovnima jezikoma obeh narodnih manjšin postane najvišja, ustavno varovana kategorija, je Slovenija tako postala peta država Evropske unije in prva, ki je na ustavni ravni zaščitila jezik gluhoslepih.
Današnje slovesnosti se je udeležil tudi predsednik opozicijske LMŠ Marjan Šarec, ki je poudaril, da je izjemnega pomena, da se vsak dan medsebojno opominjamo in ozaveščamo, da so med nami tudi ljudje, ki imajo takšne ali drugačne težave, čeprav v resnici med nami ni razlik in ne sme biti razlik.
"Vesel sem, da je pobudo, ki smo jo podprli v času naše vlade, soglasno podprl tudi državni zbor, s čimer so se začeli formalni postopki za spremembo ustave. Tako bomo ena redkih držav, ki bo znakovni jezik umestila v ustavo, s tem bo znakovni jezik enakopravno priznan in z njim tudi tisti, ki jim znakovni jezik predstavlja materin jezik," je ob tem povedal Šarec.