Varstveno-delovni centri so 22. decembra lani namreč od ministrstva za solidarno prihodnost prejeli finančna izhodišča za leto 2024, ki temeljijo na sprejetem proračunu za letos. Ti predvidevajo, da morajo varstveno-delovni centri stroške materiala in storitev znižati za 83 odstotkov, stroški dela pa so ohranjeni v celoti. V praksi bi tolikšno znižanje financiranja pomenilo, da uporabniki ne bi mogli več prihajati v varstveno-delovne centre, kamor jih vozijo s prilagojenimi vozili – teh namreč ne bi mogli več vzdrževati. Uporabnikom ne bi mogli zagotoviti toplih obrokov, vzdrževati stavbe, pokrivati obratovalnih stroškov in zagotavljati izobraževanja zaposlenih, je za STA pojasnila direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje Špela Režun.
Direktorji varstveno-delovnih centrov so se zato dogovorili, da takšnih finančnih načrtov ne bodo pripravljali, je dejala. "To lahko naredi samo čarovnik, ali pa nekdo, ki ne ve, kaj podpisuje," je dodala. Od ministrstva za solidarno prihodnost tako pričakujejo realna izhodišča in boljšo komunikacijo v prihodnje, da ne bo prišlo do nepotrebnega strahu, je dejala.
Sestanek z ministrstvom imajo v ponedeljek, 15. januarja. Na napovedano znižanje financiranja varstveno-delovnih centrov se je odzval tudi Varuh človekovih pravic, ki je nad tem izrazil ogorčenje, kot smo poročali v članku Varuh človekovih pravic: Bo država odrezala invalide?.
Odziv ministrstva za solidarno prihodnost
"Na ministrstvu za solidarno prihodnost razumemo, da poslanstvo naših socialno-varstvenih ustanov predstavlja jedro in hrbtenico socialne države in socialnega varstva ter da smo zavezani zagotavljanju nemotenega dela vseh ustanov in sistemov znotraj njega," so zapisali v odgovoru na opozorila Varuha in varstveno-delovnih centrov.
Dodali so, da razumejo, da je predlog, ki je bil sestavljen v specifičnih proračunskih okvirih in novem protokolu, vzbudil pomisleke na strani nekaterih vodstev in drugih deležnikov. "Vendar poudarjamo, da so sredstva za nemoteno delo ustanov zagotovljena in pojasnjujemo, da je strah odveč, saj je ustrezna prerazporeditev sredstev znotraj proračunskih okvirjev, na način, ki bo omogočil nemoteno delo in izvajanje zakonsko določenih obveznosti vsem deležnikom, že v teku. Krčenja financiranja ne bo," so zatrdili.
Hkrati so "odločno zavrnili tudi nesmiselne očitke in pripombe" o domnevnih namerah ministrstva po zapiranju ustanov ter ukinitvi financiranja za delo in izvajanje zakonskih obveznosti ustanov. "Takšni strahovi so neutemeljeni in v nasprotju z jedrnim poslanstvom ministrstva in vlade," so dodali. Smisel in namen solidarnostnega ministrstva je krepiti sisteme socialne države in v ospredje postaviti skrb za posameznika in posameznico, so še zapisali.