Projekt izvaja Geodetski inštitut Slovenije, financira Ministrstvo RS za infrastrukturo, kot partner projekta za spletno dostopnost pa sodeluje Beletrina. Gre za izjemno pomemben vseslovenski projekt, v okviru katerega po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, skupaj z invalidi zajemajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. To bo osebam z različnimi oviranostmi omogočalo samostojno mobilnost, kar je tudi glavni cilj projekta. V projektu je do zdaj sodelovalo 21 občin, ki se jim letos pridružuje 20 novih, od tega največ na Koroškem.
Koroška postaja invalidom prijazna regija
Koroška je doslej edina regija, v kateri so v vseh dvanajstih občinah že opravili zajem podatkov o ovirah v javnem prostoru, ki ranljivim skupinam onemogočajo gibanje, zaradi česar bo kmalu postala prva slovenska invalidom prijazna regija. Pri zajemu podatkov je na terenu v vseh koroških občinah sodeloval Stojan Rozman, aktivni član Društva paraplegikov Koroške. V projektu sodeluje tudi inovativno koroško podjetje Kopa, d. d., ki razvija nove storitve, pri tem pa kot osnovo uporablja zajete podatke v standardizirani podatkovni bazi. Vodja oddelka za razvoj pri Kopa, d. d., Andrej Kreuh je prikazal prototip navigacijske aplikacije za enotno dostopnost celotne Koroške regije, ki so jo razvili na podlagi zbranih podatkov iz projekta.
Uporabnost zbranih podatkov
Po besedah vodje projekta Romana Renerja lahko občine podatke vključijo tudi v svoje akcijske načrte za razvoj pametnih mest in naselij glede dostopnosti, urejenosti parkirišč, pločnikov in druge infrastrukture. Med glavnimi cilji projekta je omenil vključitev vseh slovenskih občin ter vzpostavitev sistema vzdrževanja podatkov.
Pomen multimodalne mobilnosti
"V Sloveniji smo za kakovost življenja invalidov in drugih oseb s funkcionalnimi omejitvami že veliko naredili, veliko dela pa nas še čaka," je uvodoma dejal Darko Trojanov, generalni direktor direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko, ki deluje v okviru ministrstva za infrastrukturo. Kot je navedel, pri nas živi okoli 170.000 invalidov, kar predstavlja 8,5 odstotka celotne populacije, poleg tega smo hitro starajoča se družba, " vendar kljub velikim potrebam multimodalna mobilnost v našem okolju še zdaleč ni samoumevna". Funkcionalno ovirani po njegovih besedah potrebujejo posebno infrastrukturo, kot so prilagojena vozila, dostopne postaje javnega prometa, dostopne poti, pločniki.
Po besedah varuha človekovih pravic Petra Svetine je enakopravno vključevanje invalidov rana, ki jo celimo počasi. "Pomembno je, da vsakič znova opozarjamo na probleme negativne diskriminacije ter na nujno prilagajanje okolja in storitev na način, da bi lahko vsi ljudje pod enakimi pogoji uresničevali svoje življenjske potrebe in cilje," je dejal Svetina. Po mnenju varuha človekovih pravic z omenjenim družbeno odgovornim in trajnostno naravnanim projektom delamo pomembne korake, saj pomagamo ranljivim skupinam v prometu.
Tudi predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Borut Sever je prepričan, da se razmere na področju mobilnosti ranljivih skupin spreminjajo na bolje, čeprav smo še daleč od končnega cilja, to je enakih možnosti in dostopnosti v prometu in informacijah. "Pomembna je dostopnost okolja, prometa in komunikacij in ta projekt vključuje vse našteto. Najpomembneje pa je, da v projektu aktivno sodelujejo invalidi," je povedal Sever in dodal, da si želi še več takih projektov, "ki obračajo stvari na bolje".
Več o projektu lahko izveste tudi tukaj.