Moški na invalidskem vozičku gleda skozi okno. Foto: Radio Maribor/simbolična fotografija
Moški na invalidskem vozičku gleda skozi okno. Foto: Radio Maribor/simbolična fotografija

Zgraditi je treba celovit sistem, usmerjen na individualne potrebe uporabnikov socialne varnosti, ki bo hkrati finančno in kadrovsko vzdržen ter transparenten, menijo pri Skupnosti varstveno delovnih centrov (VDC) Slovenije.

V zadnjih letih smo na področju socialnega in invalidskega varstva priča sistemskim spremembam, ki so prinesle sistem, za katerega se upravičeno sprašujemo, ali je pravičen, transparenten in vzdržen, poudarjajo pri Skupnosti VDC Slovenije.

Kot so navedli v izjavi za medije, so se podporne storitve po zakonu o socialnem vključevanju invalidov šele začele sistemsko izvajati, osebna asistenca že kaže prve rezultate, pozitivne in tudi negativne. "Še vedno pa ni znano, kaj bo prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ta hip kaže, da bo nejasnost sistema še poglobil," so navedli.

Predsednica Skupnosti VDC Slovenije Mirjana Česen je na današnji novinarski konferenci pred posvetom naslovila dilemo, ki jo kot stroka ob implementiranju nove zakonodaje prepoznavajo kot odmik od krepitve uporabnika oz. odrasle osebe z intelektualno oviro, zato se sprašujejo, kdo resnično kroji njihovo življenje. Njihov cilj je tako vzpostavitev celovitega in transparentnega sistema podpore odraslim osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji za čim bolj aktivno, vključujoče življenje.

Obstoječi sistem

"V obstoječem sistemu imamo za ugotavljanje potreb uporabnikov vsaj štiri različne metodologije, sedem različnih financerjev storitev, država nima enotnega povezanega informacijskega sistema, nima kazalnikov kakovosti za posamezne storitve," je poudarila direktorica javnega zavoda VDC Zasavje Špela Režun. Kot poudarjajo pri VDS, se mora zato opredeliti, kaj so standardne pravice, storitve za uporabnika, v katerem zakonu oz. povezanih zakonih so oz. bodo določene in (sistemsko) financirane, ne glede na to, kje in s kom uporabnik živi.

Kot poudarjajo, se mora vzpostaviti enotna metodologija, orodje za ugotavljanje potreb, pravic uporabnikov in enoten informacijski sistem. "Želimo si, da uporabnik lahko dobi pravične in enake storitve, jih izbere ne glede na to, kje in s kom živi," je še dodala Špela Režun. V sekciji koncesionarjev skupnosti od države pričakujejo tudi smernice glede podeljevanja koncesij.

Da v državi ne gremo v smeri integriranega sistema, pa ugotavlja tudi direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc. "Poslužujemo se kratkoročnih in parcialnih rešitev in bojim se, kaj bo z uporabniki čez nekaj let, če bomo nadaljevali v tej smeri," je dejala.
Vse govornice so opozorile, da si pri reševanju tako kompleksnih vprašanj, kot je zakon o dolgotrajni oskrbi, želijo sodelovanja s politiko. Glede nedeljskega referenduma, kjer bodo volivci med drugim odločali tudi o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, pa se jim zdi nedopustno, da se to daje v odločanje laični javnosti in ne strokovnjakov.

Udeležba na posvetu

Na današnji posvet se je prijavilo preko 250 udeležencev. Od 65 različnih organizacij so med drugim k posvetu pristopili ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za zdravje, Skupnost centrov za socialno delo, Varuh človekovih pravic, Zveza Sožitje, centri za usposabljanje, delo in varstvo in izvajalci osebne asistence.