Predvideno je, da bodo poslanci v popoldanskih urah glasovali o noveli Zakona o volitvah v državni zbor (ZVD). Če bo novela zakona potrjena, se bo Slovenija pridružila štirinajstim državam EU, v katerih je volilna pravica pojmovana kot človekova pravica, ki je splošno in enako priznana vsem polnoletnim osebam, aktivno in pasivno volilno pravico pa bo dobilo skoraj 4 tisoč oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi ovirami.
Projekt je podprt s sredstvi Programa ACF (Active Citizens Fund) v Sloveniji 2014–2021
Direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je poudaril, da je Zveza Sonček pred dvema letoma prva podala pobudo za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero naj bi se uredil sistem, da nikomur v Republiki Sloveniji ne bo odvzeta volilna pravica. »Opažamo, da se že vrsto let povečuje število oseb, ki so postavljene pod skrbništvo ali pa so bile staršem podaljšane roditeljske pravice. Nedopustno se nam je zdelo, da bi kdorkoli zaradi katerekoli okoliščine ostal brez volilne pravice, ki je temeljna človekova pravica. Po našem mnenju je odvzem volilne pravice kršitev dostojanstva posameznika.«
Gre za nekaj manj kot 4000 oseb. Od leta 2019 se je ta številka iz približno 2 tisoč oseb povzpela na skoraj 4 tisoč oseb, ki spadajo v kategorijo ljudi, ki so pod skrbništvom oziroma so bile zanje staršem podaljšane roditeljske pravice. Kot je povedal Suhadolnik, gre v večini primerov za osebe z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi, ki so opredeljene, kot je dejal, po stari terminologiji kot osebe z motnjo v duševnem razvoju. Kaj točno je tista meja, ki bo določila, kdo razume pomen in namen volitev, je po njegovem stvar subjektivne presoje. »Po mojem mnenju se vsak, ki lahko izrazi svoje mnenje in občutje, tudi če le s trepetanjem oči ali na nek drug način, lahko odloča tudi na volitvah. Pri tem imajo tudi pravico do pomočnika, ki jim bo pomagal pri izražanju volje na volitvah,« je zatrdil Suhadolnik.
Predsednik Društva za kulturo inkluzije Boštjan Kotnik je povedal: »Veselimo se današnjega dne, ko bo končno kultura vključevanja dobila svoje mesto in bodo vsi imeli pravico biti voljeni in voliti.«
Direktorica Zavoda Risa Tatjana Knapp pa je opozorila: »Tudi ljudje, ki imajo intelektualno ali kakšno drugačno oviro, imajo pravico, da se odločajo o svojem življenju. Najtežje na naših izobraževanjih je ljudem na začetku razložiti ravno to: da imajo pravico do tega, da povedo svoje mnenje, in da imajo pravico, da so slišani.«
Vsi sodelujoči na novinarski konferenci, ki je bila danes, v torek, 30. januarja, so poudarili velik pomen uporabe tehnik lahkega branja in s tem večje dostopnosti informacij intelektualno oviranim.