Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič odpira vrata nove bivalne enote Mavrica v Ljubljani, namenjene ljudem z možgansko poškodbo zaradi prometne nesreče ali možganske kapi. Direktorica centra Valerija Bužan je pojasnila, da ti ljudje potrebujejo drugačno obliko obravnave kot tisti, ki imajo motnjo v razvoju od rojstva.
Ljudem z možgansko poškodbo kot posledico prometne nesreče ali možganske kapi se posvečate zadnja štiri leta. S katerimi težavami se spoprijemajo ti ljudje, kakšno pomoč potrebujejo, kakšne bivalne pogoje?
Oseba s pridobljeno možgansko poškodbo ima težave na celostnem področju. Na telesnem ima težave z gibanjem, ravnotežjem, koordinacijo, ima motnje v senzoriki. Na kognitivnem področje so težave s pozornostjo, spominom, koncentracijo, procesiranjem informacij in reševanjem težav. Oseba ima tudi težave na čustvenem in vedenjskem področju, je razdražljiva, ima izbruhe besa, občuti nemir, čustveno labilnost, tesnobo, zaskrbljenost.Težave so tudi na psihiatričnem področju. Gre za primarne težave kot posledico poškodbe možganov in sekundarne težave, ki so posledica notranjih konfliktov zaradi težav po poškodbi možganov. Na vseh teh področjih naši uporabniki potrebujejo pomoč,ki jim jo zagotavljajo zaposleni različnih profilov, kot so nevrofizioterapevt, delovni terapevt, psiholog, specialni/socialni pedagog, zdravstveno osebje, socialni delavec in spremljevalec. Bivalne razmere morajo biti prilagojene tem osebam; imeti morajo čim več elementov domačnosti, saj jih tu pripravljamo na čim bolj samostojno življenje.
Našli ste tudi ustrezne prostore za njihovo naselitev. Za kakšne prostore gre in koliko uporabnikov lahko sprejmejo?
Vseh 63 uporabnikov je vključenih v varstveno-delovni center Mavrica v Verovškovi ulici. Tisti, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo bivati v svojem domačem okolju, so vključeni tudi v institucionalno varstvo odraslih. Bivanju sta namenjeni dve lokaciji, stanovanje v Slomškovi ulici in hiša na Stoženski cesti, obe sta v Ljubljani. Skupaj lahko sprejmemo 14 oseb, ob tem pa moramo poudariti, da moramo nekaj prostih mest obdržati tudi za morebitne krizne ali začasne sprejeme, kar se je v praksi tudi pokazalo. Pred kratkim smo odprli novo hišo na Stoženski cesti, ki je pripravljena in prilagojena osebam s pridobljeno možgansko poškodbo. Hiša je pripravljena za 10 uporabnikov, sobe pa so v glavnem enoposteljne, razen ene, v kateri lahko biva par.
Nova bivanjska enota Mavrica v Stoženski ulici ima prostore prilagojene invalidom in izpolnjujejo zahtevane standarde. Kateri standardi so to?
Za invalide mora biti prilagojena celotna hiša, predvsem dostop; prilagojeni morajo biti prostori, kot so WC, kopalnice, prehodi,pa tudi delovni elementi, denimo teleskopsko premakljivi pult, elementi v posameznih prostorih, to so WC-školjka, umivalniki, tuš kabine, medetažno dvigalo in tako naprej.
Verjetno je povpraševanje večje od razpoložljivih mest. Po katerih merilih sprejemate nove uporabnike?
Uporabnike sprejemamo po zakonsko določenih merilih, pomembna sta datum oddaje vloge in težavnost okoliščin prosilca. Rehabilitacija oseb s pridobljeno možgansko poškodbo je dolgotrajna in rezultati zelo nepredvidljivi. Zelo redko se zgodi, da bi bil neki uporabnik v naše programe vključen le nekaj let.Sicer pa v okviru dveh dnevnih programov izvajamo storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, dolgotrajno rehabilitacijo, aktivnosti vseživljenjskega učenja in podporo posamezniku pri vključevanju v širše družbeno okolje – v različne programe in aktivnosti glede na njegove sposobnosti, želje in potrebe. Sodelovanje z vsakim poteka na individualni ravni in temelji na osebnem načrtu. Skupinski program pa se oblikuje skupaj z uporabniki. Pri sodelovanju z njimi je vodilo timski pristop. Institucionalno varstvo odraslih po pridobljeni možganski poškodbi pa se izvaja v obliki stanovanjske skupine. Bivanje je organizirano v stanovanjskih skupinah na dveh različnih lokacijah v Ljubljani, cilj uporabnikov pa je čim bolj samostojno življenje. V teh stanovanjih sta organizirani strokovna podpora in pomoč.
Kakšni so rezultati? Se ljudje z možgansko poškodbo, pridobljeno po prometni nesreči ali možganski kapi, vrnejo v samostojno življenje ali so vedno od koga odvisni?
Rehabilitacija za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo je zelo dolgotrajna in rezultatov rehabilitacije ni mogoče vnaprej napovedati. Odvisni so od vrste dejavnikov, na katere dostikrat nimamo vpliva. Uporabnikom ponujamo vse, kar je v naši moči, in včasih, ko so nam okoliščine naklonjene, želja in pripravljenost uporabnika za sodelovanje pa veliki, so možni tudi odlični rezultati. V zadnjih nekaj letih nam je ob dobrem sodelovanju tudi z ustreznimi ustanovami,kot je denimo URI Soča, uspelo, da smo dve naši uporabnici, ki sta bili vključeni v Mavrico in sta tudi živeli v naši stanovanjski skupini, pripravili na samostojno življenje. Zdaj bivata vsaka v svojem stanovanju.
In kako poteka dan v taki enoti?
Uporabniki prihajajo v Mavrico po 7. uri, odvisno od tega, ali želijo, da jim pripravimo zajtrk. Program se začne ob 8.30 in se za uporabnike konča ob 14. uri. Delo poteka v dveh dnevnih enotah, vključenost uporabnikov vanje je odvisna od njihovih sposobnosti in zmožnosti. Na eni enoti je poudarek na individualnem delu in delu v skupinah, drugi del pa vključuje uporabnike v zaposlitev pod posebnimi pogoji. Imamo pet različnih delavnic, to so glina, papir, les, nakit, računalništvo, v katerih naši uporabniki izdelujejo izdelke, ki jih mesečno prodajajo na dveh konstantnih lokacijah, in sicer na Onkološkem inštitutu in UKC v Ljubljani. Izkupiček od prodaje je nagrada za uporabnike. Nekaj, trenutno jih je 11, jih po končanem dnevnem programu odide v našo stanovanjsko skupino. Tam si organizirajo svoj čas, določijo aktivnosti, ki jih bodo opravili, in skušajo doseči cilje za čim večjo samostojnost. Aktivnosti, o katerih se skupaj dogovarjajo, so čiščenje prostorov, kuhanje, hoja v trgovino, odnašanje smeti, pranje perila. Ko izvedejo skupne aktivnosti, si lahko vsak sam ob pomoči zaposlenega organizira potek dneva. Individualno hodijo na razne prireditve, dogodke, se družijo s svojimi kolegi zunaj enote, hodijo na glasbena izobraževanja, se športno udejstvujejo – skratka, počnejo vse tisto, kar bi počeli tudi sicer, če bi živeli samostojno. Seveda je pri vsem potrebna tudi pomoč zaposlenih. Pomagamo toliko, kot je za posameznika potrebno, saj naj bi stvari opravil, kolikor je le mogoče samostojno.
V okviru centra Draga imate enote na 16 različnih lokacijah po Sloveniji. Kje vse?
V zadnjih letih se je Center res razširil; poleg tega da skrbimo za osebe z motnjo v duševnem razvoju, zadnja štiri leta podpiramo tudi osebe s pridobljeno poškodbo možganov. Tako izvajamo Posebni program vzgoje in izobraževanja v Dragi pri Igu, kjer so tudi domovi za bivanje otrok in mladostnikov, v Domu in Dnevnem centru Ljubljana Šiška in v Dnevnem centru Novo mesto. Odrasli bivajo v domu Škofljica, na Barju v Škofljici, v Grosuplju, v Ribnici, v Vižmarjah, v bivalni enoti Mavrica na Stoženski v Ljubljani ter v stanovanjski skupini Mavrica na Slomškovi, prav tako v Ljubljani. Zaposlitev pa je organizirana v varstveno-delovnem centru v Ljubljani v BTC-ju in v Šiški, v Ribnici ter v Dragi pri Igu, kjer izvajamo delo z živalmi, čebelarjenje in vrtnarjenje. Vključeni prihajajo iz različnih slovenskih krajev. Otroci, mladostniki in odrasli so v pristojnosti 42 centrov za socialno delo. Odrasle osebe so iz 55 občin, ki doplačujejo oskrbne stroške za svoje občane.
Kakšni so programi v teh enotah?
V enotah za bivanje otrok in mladostnikov in dnevnih centrih izvajamo storitev institucionalnega varstva otrok in mladostnikov, ki so vključeni v Posebni program vzgoje in izobraževanja, tako v dnevni ali celodnevni obliki; v enotah za bivanje odraslih izvajamo storitev institucionalnega varstva odraslih, v varstveno-delovnih centrih pa storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. V okviru teh storitev se izvajajo programi dela z družinami teh oseb, programi krepitve moči uporabnikov in drugi programi, ki so pomembni za kakovost življenja. Zelo pomemben je tudi program zdravstvenega varstva, saj imajo uporabniki tudi številne zdravstvene probleme.
Kako poteka financiranje?
Ker smo po obsegu kar veliki in ker so k nam vključeni tako otroci kot odrasli, je financiranje urejeno iz več virov. Storitve, ki so namenjene otrokom in mladostnikom v programu izobraževanja, se financirajo iz proračuna Republike Slovenije. Iz istega proračuna so financirane storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji.Za odrasle, ki bivajo pri nas, se bivanje financira iz proračuna občine stalnega bivališča posameznika, sicer pa polnoletne osebe prispevajo tudi z vsemi svojimi dohodki. Zavod za zdravstveno zavarovanje glede na zdravstvene potrebe posameznika financira opravljene storitve.
Uporabnikom ponujate pomoč tudi na domu. Kako to poteka?
Pomoč na domu izvajamo s svojimi usposobljenimi varuhinjami in medicinskimi sestrami, namenjena pa je otrokom, mladostnikom in odraslim. Če jo kdo potrebuje, lahko pokliče informacijsko koordinacijsko službo Centra za pomoč na domu. Naročijo in uporabljajo jo svojci v času načrtovane ali nenačrtovane odsotnosti, kot so denimo počitnice in izleti, ali zgolj samo zaradi varstva, če gredo k frizerju, zdravniku in podobno. V tem času, ki je predhodno natančno dogovorjen, pomočnik na domu varuje in neguje to osebo. Časovni obseg koriščenja te storitve je od 1 do 8 ur na dan in največ tri dni zaporedoma. Za daljše oblike izvajamo v našem Centru programa začasnih in kratkotrajnih sprejemov.
Načrtujete odprtje še dveh hiš za osebe z motnjo v razvoju. Kje in koliko uporabnikov bosta lahko sprejeli?
V prihodnjem letu načrtujemo odprtje bivalne skupine v Ankaranu. Ta hiša bo namenjena 24 odraslim uporabnikom, ki imajo stalno bivališče v obalnih občinah. V njej bomo izvajali tudi dnevno varstvo za 15 učencev, vključenih v Posebni program vzgoje in izobraževanja. S pomočjo Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana pa načrtujemo tudi odprtje bivalne skupine za deset odraslih oseb v Šiški v Ljubljani. Ta hiša bo namenjena samostojnejšim uporabnikom in bo tako omogočala veliko samostojnega življenja. x
Vesna Pfeiffer