Na fotografiji je invalid na ležalniku, ki je prirejen za gibalno ovirane, na plaži, ob njem je invalidski voziček, površina pred njim pa je označena z nakom za invalide. Foto: Reuters
Na fotografiji je invalid na ležalniku, ki je prirejen za gibalno ovirane, na plaži, ob njem je invalidski voziček, površina pred njim pa je označena z nakom za invalide. Foto: Reuters

Vsako leto 27. septembra obeležujemo svetovni dan turizma. Letos ta poteka pod sloganom Turizem za vse, ki opozarja na potrebo po dostopnosti turističnih storitevinvalidom, družinam z majhnimi otroki, starejšim in drugim z različnimi ovirami. Univerzalna dostopnost v turizmu koristi vsem, poudarjajo v Združenih narodih.

Svetovni dan turizma obeležujemo vse od leta 1979. Na ta dan bodo tudi po številnih slovenskih krajih pripravili različne aktivnosti, kot so brezplačni izleti, ogledi in vodenja. Sicer pa letošnji svetovni dan turizma še posebej opozarja na pravico vseh ljudi, da izkusijo raznolikost planeta in lepoto sveta, v katerem živimo. Mnogi se na potovanjih še vedno soočajo s težavami, kot so pridobivanje jasnih in zanesljivih informacij, učinkovit prevoz in druge javne storitve ter neustrezno fizično okolje. "Celo s sodobno tehnologijo so ljudje z vidnimi, slušnimi, gibalnimi ali kognitivnimi okvarami na številnih turističnih destinacijah zapostavljeni," je izpostavil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Dostopnost je tako po njegovem velika tržna priložnost kot tudi središčna točka odgovornih in trajnostnih turističnih politik in poslovnih strategij. Da z različnimi oblikami omejitev živi 15 odstotkov svetovnega prebivalstva, je opozoril generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. "Ob staranju svetovnega prebivalstva bomo vsi prej ali slej imeli koristi od univerzalne dostopnosti v turizmu," je poudaril.

Turizem nadaljuje rast

Lani je bilo po vsem svetu zabeleženih skoraj 1,2 milijarde mednarodnih turističnih prihodov. V primerjavi z letom 2014 se je število mednarodnih prihodov turistov povečalo za 52 milijonov ali pet odstotkov. Tudi v Sloveniji je bilo v letu 2015 v turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih največ prihodov in prenočitev turistov doslej: več kot 3,9 milijona prihodov turistov ali za 11 odstotkov več kot v letu 2014 in več kot 10,3 milijona prenočitev turistov ali za osem odstotkov več kot v letu 2014, je spomnil državni statistični urad. Rast se nadaljuje tudi letos, ko je bilo število prihodov turistov v prvih sedmih mesecih leta za osem odstotkov, število njihovih prenočitev pa za 5,5 višje kot v istem obdobju prejšnjega leta. Po svetu potuje tudi vse več Slovencev. Lani se je na vsaj eno zasebno potovanje po Sloveniji ali v tujino, na katerem so vsaj enkrat prenočili, odpravilo 63 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let. S tem podatkom se Slovenija uvršča rahlo nad povprečje EU, navajajo državni statistiki.

Starejši Slovenci potujejo manj

Na drugi strani se 37 odstotkov Slovencev, starih 15 let ali več, lani ni odpravilo na nobeno zasebno potovanje, kjer bi tudi prenočili. S starostjo oseb ta delež narašča. Lani je bilo tako v starostni skupini 15-24 let takih, ki zasebno niso potovali niti enkrat, petina, v starostni skupini 65 ali več let pa dve tretjini. Med razlogi za neodhod na zasebno potovanje je več kot polovica (53 odstotkov) vprašanih navedla finančne razloge, 34 odstotkov jih je izpostavilo (tudi) zdravstvene razloge. 19 odstotkov se na zasebno potovanje ni odpravilo zaradi pomanjkanja prostega časa, 18 odstotkov ni imelo potrebe po potovanju. Slovenski ponudniki pri zagotavljanju dostopnosti za vse ne blestijo. Lani je po podatkih statističnega urada med 681 turističnimi nastanitvenimi objekti v Sloveniji, ki sodijo v skupino hoteli in podobni nastanitveni objekti, 199 ali 29 odstotkov razpolagalo z vsaj eno sobo, primerno za osebe z omejeno mobilnostjo, tudi za osebe nainvalidskemvozičku. Med hoteli je bilo takšnih 43 odstotkov, med gostišči le 16 odstotkov.

Dostopno pomeni tudi cenovno ugodno

Povprečni državljan Slovenije ima po upokojitvi pred seboj še skoraj tretjino življenja. K podaljšanju življenjske dobe in zdravega in polnega življenja starejših lahko pomembno vplivajo tudi rekreacija, druženje, izleti, letovanja in potovanja, je za STA poudarila Alenka Ogrin iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). "Ob upokojitvi se starejšim kupna moč bistveno zmanjša, zato si marsikdo ne more več privoščiti počitnic ali izletov. Pri nas upokojenci, a ne vsi, prejmejo dodatek za rekreacijo, a ga prejemniki zaradi nizkih pokojnin pogosto uporabijo za nabavo kurjave, plačevanje položnic in podobno," je izpostavila Ogrinova. Tudi v ZDUS se trudijo, da bi lahko letovalo čim več upokojencev; veliko njihovih društev tradicionalno organizira letovanja v hotelu Delfin. "Pri tem nam 'dostopnost' pomeni, da je letovanje cenovno ugodno, po drugi strani pa je prilagojeno potrebam starejšim, tudi gibalno oviranim," je pojasnila sogovornica. ZDUS tudi sodeluje v mednarodnem projektu DiscOver55, kjer raziskujejo, kako z zanimivimi turističnimi paketi za starejše podaljšati turistično sezono.

Turistične destinacije slabo prilagojene slepim in slabovidnim

Da so turistične destinacije in storitve slepim in slabovidnim zelo slabo oziroma komaj kaj prilagojene, opaža predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber. "Sem ter tja so na voljo kakšne storitve, ponekod nam nudijo zastonj vstopnine, a to ni bistveno," je dejal. Tudi Ljubljana je še daleč od tega, da bi bila prilagojena za slepe in slabovidne. "Če jo primerjamo z drugimi mesti, na primer Brusljem, pa je neprimerno bolj prijazna," je dejal Wraber. Spomnil je na talni taktilni vodilni sistem, ki slepim in slabovidnim pomaga pri orientaciji. Naproti jim prihajajo tudi številni muzeji, na primer mestni in etnografski muzej, tudi z avdio vodiči. "Niso pa vsi rezultati takšni, kot jih razglašajo," je opozoril Wraber. Na drugi strani so hoteli marsikje prilagojeni za gibalno ovirane, za slepe in slabovidne pa zelo malo. Wraber je izpostavil primer Avstrije, kjer stoji hotel, v celoti narejen v skladu s potrebami te skupine. Pri nas česa takšnega še ni. Čeprav bi si seveda želeli, da se spremembe dogajajo hitreje, pa sogovornik ostaja optimist. "Veliko je dobrih in lepih ponudb, marsikje so se tudi sami spomnili, opazili so potrebo. So pa na obeh straneh potrebne spremembe v glavah. Oni se morajo zavedati, da smo na svetu, mi pa se moramo zavedati, da te storitve obstajajo, da povprašamo po njih," je dejal Wraber.

V.P./ STA