Odbor ZN za pravice invalidov poziva EU k ratifikaciji opcijskega protokola k mednarodni konvenciji o pravicah invalidov. EU naj po priporočilu odbora tudi sprejme direktivo o enaki obravnavi, ki naj predvidi nesprejemljivost diskriminacije invalidov na vseh področjih. Slovenija bo na naslednjem srečanju visokih uradnikov predstavnikov držav članic, odgovornih za invalidsko varstvo, sporočila Komisiji, da naj v postavljenih rokih uresniči priporočila, ki posegajo na področja v njeni pristojnosti, kot je na primer predpis, ki bo urejal dostopnost za invalide, oziroma da naj zagotovi finančno in drugo podporo za spodbujanje deinstitucionalizacije, pravi generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na MDDSZ, Dragica Bac.
Kakšna je skrb za invalide v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami?
Položaj invalidov je primerljiv z drugimi razvitimi evropskimi državami. V zadnjih letih je bil sprejet Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in razširil pravice invalidov na področju tehničnih pripomočkov, ki pomagajo invalidom v samostojnem življenju. Pred tem sta bila sprejeta Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika in Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Slovenija v zadnjih desetletjih deluje razvojno in širi pravice invalidov, seveda v okviru ekonomskih zmožnosti države.
Kako varčevalni ukrepi vplivajo na položaj invalidov v Sloveniji? Na katerih področjih so najbolj prikrajšani?
Najnovejše raziskave, ki so bile narejene v zadnjih letih, kažejo, da so v EU med skupinami, ki jih je kriza močno prizadela, poleg mladih instarejših tudi invalidi. V Sloveniji v času krize nismo zmanjševali obsega pravic invalidov. Ohranjali smo spodbudena področju zaposlovanja, davčne olajšave ipd. Ministrstvo je v zadnjih letih celo omogočilo uveljavljanjenekaterih novih pravic, na primer sofinanciranje nakupa tehničnih pripomočkov za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter gluhoslepein prilagoditev vozila za gibalno ovirane.Invalidi se z diskriminacijo in težavami pri vključevanju v družbo srečujejo pri izobraževanju, zaposlovanju, dostopnosti, samostojnem oziroma neodvisnem življenju in zdravstvu. Osrednji problem postaja zaposlovanje, resda ne le invalidov, ampak celotne družbe, kar se je še posebej pokazalo v nedavni gospodarski krizi. Obenem pa je zaposlitev ključnega pomena za zagotavljanje socialne vključenosti.
Dejstvo je, da imajo invalidi z iskanjem zaposlitve na odprtem trgu dela težave. Kje so vzroki? In kako preseči to stanje?
V Sloveniji je stopnja brezposelnosti visoka in žal je visoka tudi med invalidi. Država je sprejela vrsto spodbud, katerih cilj je omogočiti invalidom enake možnosti na trgu dela. Ključne so pravica do zaposlitvene rehabilitacije, kvotni sistem, financiranje prilagoditve delovnega mesta, davčne olajšave za delodajalce. Zato se tudi med krizo položaj invalidovni bistveno poslabšal. Tako je denimo delež invalidov med vsemi zaposlenimi ostajal enak, in sicer okoli štiri odstotke vseh zaposlenih. Vzroki so verjetno enaki kot drugje po Evropi. Brezposelnost je evropski problem, najboljša rešitev pa so uspešno gospodarstvo in nova delovna mesta. Možnosti za invalide so omejene zaradi njihovih zdravstvenih omejitev, izobrazbe, mobilnosti. Ukrepi za izboljšanje položaja invalidov so različni: ozaveščanje delodajalcev, rehabilitacija, spodbude za delodajalce, spodbude za samozaposlovanje invalidov, zagotavljanje podpore, kot sta prilagoditev delovnega mesta in podporno zaposlovanje, omogočanje boljše izobrazbe. Ne nazadnje pa je še vedno eden izmed ukrepov tudizaposlovanje invalidov pod posebnimi pogoji v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.
Kako je z dostopom do izobraževanja za študente invalide?
To je sicer vprašanje za ministrstvo za izobraževanje, zavedamo pa se, da je treba vprašanje dostopa – pri tem mislimo prevoze študentov invalidov – ustrezno sistemsko rešiti. Zato smo z vidika začasnega urejanja vključili sofinanciranje prilagojenih prevozov študentov invalidov v javni razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva tudi v letu 2015. Prizadevamo si, da bi pristojna ministrstva pripravila predlog spremembe predpisov, s katerimi bi se na primeren način uredilo to vprašanje.
V YHD – Društvu za teorijo in kulturo hendikepa ocenjujejo, da se Konvencija ne izvaja, institucionalizacija se še naprej širi, osnovnega koncepta deinstitucionalizacije pa ni. Kako komentirate to trditev?
Procesi deinstitucionalizacije v Sloveniji v resnici potekajo prepočasi. Na posvetu, ki je bil lani na Brdu pri Kranju, so tako poudarili, da morata deinstitucionalizacija in neodvisno življenje za različne ranljive skupine, ki so nastanjene v raznih socialnovarstvenih, vzgojno-izobraževalnih in drugih institucijah, postati osrednja težnja in politična usmeritev države. Ta trenutek poteka kar nekaj aktivnosti, katerih namen je spodbuditi procese deinstitucionalizacije in s tem uresničiti cilje iz resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020. Prav tako so v okviru Operativnega programa Evropske kohezijske politike zagotovljena sredstva. V aktivnosti so vključene nevladne organizacije in različni strokovnjaki. Pričakujemo tudi, da bo v bližnji prihodnosti ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj bi koordinirala in usmerjala aktivnosti.
Kritični so tudi do tega, da še vedno ni zakonsko urejena osebna asistenca. Kaj jim odgovarjate?
Menimo, da je treba osebno asistenco invalidov sistemsko urediti. Zato je v normativnem programu dela ministrstva za leto 2015 tudi zapisano, da bo v letu 2015 predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo pripravljen za obravnavo na vladi. Ministrica se je sredi marca letos srečala s predstavnicami YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa in na sestanku dejala, da je predlog zakona o osebni asistenci, ki so ga pripravili v društvu,dobro in ustrezno izhodišče za nadaljnje usklajevanje. Ob tem pa je poudarila, da so nekatera vprašanja še potrebna diskusije, denimo upravičenci, sami postopki uveljavljanja pravice, financiranje. Ministrstvo torej predlog zakona, ki ga je pripravilo YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, v osnovi podpira in je tudi zainteresirano za nadaljevanje skupnega dela pri predloženem besedilu. Znova pa poudarja, da bi bilo z vložitvijo predloga zakona o osebni asistenci smiselno počakati, saj pripravlja predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Če pa predlog zakona v predvidenem roku ne bi bil pripravljen, ministrstvo ne nasprotuje vložitvi samostojnega predloga Zakona o osebni asistenci.x
Vesna Pfeiffer