Poslanci iz sedmih poslanskih skupin so podprli predlog zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami s tezami za normativno ureditev. Za predlog, ki je nastajal v sodelovanju s stroko in nevladnimi organizacijami, predlagajo predhodno obravnavo. Nov zakon bi celovito in interdisciplinarno uredil doslej sistemsko razdrobljeno področje.
Zgodnjo obravnavo otrok z motnjami v razvoju v slovenski zakonodaji za zdaj ureja le zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v katerem pa ni natančno določeno, kaj zgodnja obravnava zajema, kako je organizirana in komu je dostopna, navajajo v predlogu. V Sloveniji tako za zdaj še ni jasne sistemske ureditve zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami, imamo pa različne oblike zgodnje obravnave, ki pa niso konceptualno in funkcionalno povezane, kot enega od razlogov za ureditev področja navaja predlog zakona. V Sloveniji je okoli 15 odstotkov otrok z motnjami v razvoju, je na novinarski konferenci v državnem zboru poudarilaprvopodpisana pod predlog zakona, Jasna Murgel iz vrst SMC. Kot je zapisano v uvodu predloga zakona, otrok s posebnimi potrebami potrebuje vrsto dodatnih spodbud, da že od rojstva naprej postopno nadoknadi siceršnji primanjkljaj v razvoju. Murglova je poudarila pomembnost celostne obravnave tako otrok kot tudi njihovih družin in izrazila željo, da se v zakonodajni postopek vključijo stroka in nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju.
V Sloveniji med 8000 in 12.000 otrok z motnjami v duševnem razvoju
Začetek zgodnje obravnave je še posebno pomemben za otroke z motnjami v duševnem razvoju, ki jih je po strokovnih ocenah v Sloveniji med 8000 in 12.000, je poudarila Katja Vadnal iz Sožitja, zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, in dodala, da poslanci s predlogom zakona ne zahtevajo ničesar posebnega, saj je Slovenija ratificirala konvencijo o pravicahinvalidov, ki v 26. členu zagotavlja pravočasno habilitacijo in rehabilitacijo. Predlog zakona ugotavlja tudi, da zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami ni porazdeljena enakomerno in vsem enako dostopna, aktivnosti, ki se izvajajo v nekaterih društvih in ustanovah, pa niso zadostne in dovolj učinkovite. Lojze Tomaževič iz Sončka, zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, zato pričakuje, da bo zakon ponudil pomoč vsem, ki jo potrebujejo, in da bo omogočil enakopravno vključevanje v družbo. Na novinarski konferenci so podporo predlogu zakona izrazili tudi predstavniki poslanskih skupin Violeta Tomić (ZL), Benedikt Kopmajer (DeSUS), Bojana Muršič (SD) in Mirjam Bon Klanjšček (NP), predlog zakona pa je podpisal tudi samostojni poslanec Andrej Čuš. x
V.P./STA