Uradna otvoritev centra je obenem ponudila priložnost tudi deležnikom, da delijo svoje izkušnje, izzive in potrebe pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje dostopnosti. Dogodka se je udeležil tudi upokojeni izr. prof. dr. Matjaž Debevc, ki deluje kot slovenski ekspert za center AccessibleEU. Dogodek, ki je potekal v hibridni obliki, v živo in preko videokonference Zoom, je združil raznolik nabor deležnikov, vključno z odločevalci, strokovnjaki s področja industrije, javnimi organi, organizacijami civilne družbe in nacionalnih ekspertov, ki delujejo za center AccessibleEU. Cilj dogodka je bil tudi spodbuditi dialog in razpravo ter razmislek o najučinkovitejših načinih za reševanje ovir dostopnosti.
Pomemben mejnik na poti k bolj dostopni in vključujoči Evropi
Center AccessibleEU je osvetlil izkušnje in težave, s katerimi se srečujejo osebe z različnimi oviranosti, ter prikazal dragocene vpoglede, ki bodo oblikovali njegove prihodnje dejavnosti. "Končni cilj centra je sicer razviti ciljno usmerjene rešitve za reševanje večplastnih izzivov dostopnosti, ki so razširjeni po Evropi. Z njegovo ustanovitvijo je Evropa postavila temelje za sodelovalni pristop, ki vključuje vse relevantne strani v prizadevanjih za izboljšanje dostopnosti", je v poročilu zapisal dr. Debevc.
Dostopnost je postala ključnega pomena za zagotavljanje enakih možnosti za vse posameznike, zato je po mnenju Debevca otvoritev in predstavitev centra AccessibleEU pomemben mejnik na poti k bolj dostopni in vključujoči Evropi. "Predstavlja temelj, na katerem bo center aktivno deloval pri reševanju izzivov dostopnosti, s katerimi se srečujejo različni deležniki, in tako spodbujal bolj vključujočo družbo," je prepričan.
Otvoritev so odprli visoki predstavniki Evropske komisije in člani Evropskega parlamenta: Katarina Ivanković-Knežević, Helena Dalli, Katrin Langensiepen in Miguel Carbelleda, ki je sicer predsednik ONCE socialne skupine iz Španije. Osnovna misel predstavnikov je bila, da je potrebno zagotoviti, da so vse Evropske politike in standardi dostopnosti v celoti izvedeni v vseh državah članicah EU.
Cilji evropskega centra AccessibleEU
Center si bo prizadeval spodbujati dostopnost, ugotavljal bo skladnost z evropsko zakonodajo na tem področju, skrbel za izmenjavo znanja, zagotavljal usposabljanje in vire, spodbujal sodelovanje ter prispeval k raziskavam in inovacijam. "S svojimi usmeritvami, svetovanjem, ozaveščanjem, usposabljanjem in mreženjem center AccessibleEU stremi k ustvarjanju bolj vključujoče in dostopne Evrope, ki bo omogočila enak dostop in enake možnosti za vse," je povzel Debevc.
Izzivi pri izvajanju evropske zakonodaje o dostopnosti
Sodelujoči so deleli izkušnje na področju dostopnosti v prometu, digitalnem svetu in razpravljali o izzivih pri izvajanju standardov dostopnosti. Okrogla miza se je ukvarjala s kompleksnostjo in ovirami, s katerimi se soočajo pri zagotavljanju skladnosti z evropsko zakonodajo o dostopnosti, ter ponudila dragocena priporočila za premagovanje teh izzivov. Kot ključne naloge Centra so navedli: obravnavanje dostopnosti kot poslovne priložnosti, usposabljanje strokovnjakov za dostopnost, izvajanje evropskih zakonov o dostopnosti in vzpostavljanje mednarodnih standardov, spodbujanje sodelovanja med deležniki, predstavitev primerov dostopnosti ter spodbujanje inkluzivnosti in raznolikosti. "Center AccessibleEU si prizadeva postati most med zakoni in praktično dostopnostjo in bo služil kot središče za izmenjavo znanja in sodelovanje za napredovanje prizadevanj na področju dostopnosti," je poudaril Debevc.
Usposabljanje strokovnjakov za dostopnost
Izpostavili so potrebo po vključitvi dostopnosti v učne načrte ter povečano povpraševanje po strokovnem znanju s področja dostopnosti. Vzroke vidijo v tehnološkem napredku, starajoči se populaciji in vse večji digitalizaciji družbe. Poudarili so tudi pomembnost strokovnih certifikatov, ki zagotavljajo, da strokovnjaki za dostopnost razpolagajo z ustreznim znanjem in s praktičnimi izkušnjami. Udeleženci okrogle mize so razpravljali tudi o vlogi univerz in izobraževalnih ustanov pri spodbujanju naslednje generacije strokovnjakov za dostopnost. Predstavili so primere dostopnih tečajev in poudarili potrebo po oblikovanju vključujočega izobraževanja ter vsklajenih standardov za dostopnost. "Poleg tega so predstavili raziskave o pridobljenih kompetencah študentov in kakovosti njihovega dela na področjih, kot je podnaslavljanje. Na splošno je bil cilj okrogle mize spodbujanje vključitve dostopnosti v učne načrte, tudi z uporabo akademskega omrežja ATHENA, ter spodbujanje posameznikov k pridobitvi strokovnih kvalifikacij na tem področju," je v poročilu izpostavil Debevc.
Kako spodbuditi sodelovanje oseb s telesnimi oviranostmi v tehničnih standardizacijskih odborih?
Razpravljali so tudi o razvoju usklajenih standardov za podporo Evropskemu zakonu o dostopnosti. "Evropska komisija je zaprosila tri evropske organizacije, da razvijejo standarde, ki bodo zagotavljali skladnost izdelkov in storitev z zahtevami dostopnosti. Usklajeni standardi bodo zagotavljali ustrezne tehnične specifikacije, ki omogočajo skladnost z zakoni Evropske unije. Standarde bo pregledala Evropska komisija in če jih bo odobrila, bodo objavljeni v Uradnem listu Evropske unije," je pojsnil Debevc. Sodelovanje na nacionalni ravni bo potekalo prek nacionalnih odborov za standardizacijo. Glede možnosti neposrednega sodelovanja na evropski ravni so se strinjali, da je to treba omogočiti prek centra AccessibleEU. "Več držav že sodeluje v procesu standardizacije, besedilo pa poudarja pomembnost vključevanja predstavnikov oseb z različnimi oblikami oviranosti v nacionalne odbore," je dejal Debevc.
Grajeno okolje, IKT, javne politike in promet
Sodeujoči so poudarili potrebo po močnejši zakonodaji in regulaciji na področju grajenega okolja, ki bi zagotovila dostopnost po vsej Evropi. Poudarili so pomembnost širjenja informacij in razvoja skupnega jezika o dostopnosti. Informacijsko-komunikacijska tehnologija IKT je po menju razpravljalcev eno pommebnejših področij dostopnosti, zato so menili, da bi bilo nujno zagotaviti, da se pri razvoju programske opreme in potrošniški elektroniki upošteva tudi dostopnost. Izpostavili so vlogo evropskih pobud pri lajšanju izvajanja zakonodaje o dostopnosti na nacionalni ravni. "Pri tem pa je pomembno sodelovanje javnih organov, podjetji in organizacij civilne družbe. Na splošno so razprave poudarile potrebo po celovitem pristopu k dostopnosti in pomembnost usklajevanja, izmenjave znanja ter profesionalizacije praks dostopnosti," je v poročilu zaključil Debevc.