Udeleženci parafestivala pri sotočju Soče in Tolminke. Foto: Zveza Sonček
Udeleženci parafestivala pri sotočju Soče in Tolminke. Foto: Zveza Sonček

Letošnji parafestival so skupaj soorganizirali Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Odbor inPlaninec – Planinska zveza Slovenije (PZS), Občina Tolmin, VDC Tolmin ter Soča Outdoor Festival.

"Izjemno nas veseli in ponosni smo, da nas je pod svoje okrilje vzel Soča Outdoor Festival (SOF), ki je ta konec tedna v Tolminu potekal že deseto leto. Parafestival tako postaja in ostaja del SOF – prihodnje leto se spet vidimo na tem čudovitem prizorišču," je dejal Stojan Mervič, ljubitelj kolesarstva in vzgojitelj v Centru Janeza Levca v Ljubljani ter tudi gonilna sila tega parafestivala. Parafestival, ki poteka pod geslom Vključujem, poteka v sklopu SOF tudi z namenom, da rekreativni športniki vidijo, kaj zmorejo osebe z invalidnostjo in obratno.
Soorganizator parafestivala je bil letos tudi Odbor inPlaninec – PZS, ki je v program vključil dva pohoda v okviru akcije Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO 2023). Del pohodnikov se je tako odločil za lažji pohod, primeren za uporabnike invalidskih vozičkov in parakolesa, ki je potekal med Mostom na Soči in Sotočjem po levem bregu Soče, in sicer po novo zgrajeni kolesarski stezi. Drug pohod pa je bil namenjen vsem pohodnikom, ki zmorejo večje napore in strmine. Oba pohoda sta pritegnila veliko število udeležencev.

Pohod od MOsta na Soči do Sotočja. Foto: Zveza Sonček
Pohod od MOsta na Soči do Sotočja. Foto: Zveza Sonček

Paraplegik Janez Cjuha iz Radovljice se je na vozičku udeležil pohoda od Mosta na Soči do sotočja Tolminke in Soče. "Pot je bila lepa, ker smo šli po kolesarski stezi. Samo za mene je bilo kar naporno, tako da sem potreboval pomoč v breg in z brega. K sreči ni bilo prevroče."
Cilj obeh pohodov pa je bil v čudovitem ambientu sotočja Soče in Tolminke, kjer so bile na voljo druge aktivnosti, in sicer supanje, vožnja k kajakom, rafting, lokostrelstvo, plezalna stena. "Toliko različnih športnih aktivnosti za osebe z različnimi oviranostmi namreč na enem mestu ne ponuja noben športni dogodek," je prepričana Maja Bobnar, vodja športa v Zvezi Sonček ter podpredsednica Zveze za šport invalidov – Slovenski paraolimpijski komite.

Udeleženci parafestivala se s pomočjo prostovoljcev preizkušajo v supanju na Soči. Foto: Zveza Sonček
Udeleženci parafestivala se s pomočjo prostovoljcev preizkušajo v supanju na Soči. Foto: Zveza Sonček

Neprecenljiva pomoč prostovoljcev

Na pomoč so priskočili številni prostovoljci, saj takega dogodka brez njih ne bi bilo mogoče izpeljati. Na zbirno mesto jih je res veliko prišlo iz Decathlona, ki sicer z Zvezo Sonček že vrsto let sodeluje v skupnem projektu, v okviru katerega odraslim s cerebralno paralizo in drugimi oblikami invalidnosti predstavljajo delovanje trgovin – tudi kot morebitno delovno okolje zanje.

"Preizkušali smo se v aktivnostih, ki so nam večinoma nedostopne. Voda je bila sicer zelo mrzla, a okolje, spremljevalci, druženje v tem prekrasnem okolju ter prijazni ljudje so tisto, zaradi česar je bil dan čudovit. Upam, da se prihodnje leto vnovič srečamo tu. Pomembno se mi zdi, da parafestival poteka v okviru SOF, da ni odmaknjen in namenjen le osebam z invalidnostmi, temveč da se družimo vsi skupaj. Da tudi "zdravi" vidijo, kako je biti oseba z invalidnostjo ter da spoznajo, da smo sposobni marsičesa," je dejal Dejan Radosavljevič.

Večina udeležencev se je namreč morala po strmem pobočju do sotočja zapeljati bodisi z električnimi bodisi z navadnimi vozički. Ena izmed "pogumnih" je bila tudi Tjaša Smolej, ki je na parafestival prišla z očetom Markom Petričem. "Parafestival je bil nepozaben! Prostovoljcev, brez katerih ne bi šlo, saj je njihova pomoč neprecenljiva, je bilo res veliko. Če imamo pomoč drugih, smo sposobni marsičesa. Prihodnje leto se ga zagotovo spet udeležim," je dejala Tjaša.

Stojan Mevrič, (so)organizator Parafestivala: "Organizacija takega dogodka ni enostavna, na koncu je vse steklo, razpoloženje je odlično, pohvale vse prostovoljcem in udeležencev. Res je, da se z invalidskimi vozički vedno kaj zaplete in je treba improvizirati, ampak z malce dobre volje in humorja se težave hitro rešljive. Toliko dobre volje, solidarnosti, povezanosti, zabave in zavedanja, da smo lahko še tako različni – toda če smo skupaj z istim namenom, se imamo lahko zares odlično!"