Po svetovnem prvenstvu v parakolesarstvu na Portugalskem je znano, da bo edina slovenska parakolesarska kvota pripadla 27-letnemu ročnemu parakolesarju Aneju Dopliharju. Zadnji rezultat na Portugalskem in analiza dosežkov ter mnenje trenerja Luke Kovica so bili strokovna podlaga za odločitev, da Slovenija v Tokio pošlje Dopliharja. V konkurenci za odhod je bil tudi dvojec Aleš Dragar&Jurij Porenta.
Odločilna tekma na SP na Portugalskem
»Zadnja tekma na Portugalskem je bila najpomembnejša, formo smo tempirali za to. Tako v cestni vožnji kot v kronometru smo tekmovali na dirkališču formule 1 v Estorilu. V kronometru sem bil 17., na cestni dirki sem hotel še nekaj več. Štartal sem dobro, bil s hitro skupino, kljub nesreči in trku s sotekmovalcem pa prišel do 15. mesta. Počakati pa je bilo treba, da o potnikih, v konkurenci je bil še dvojec Aleš Dragar&Jurij Porenta, odloči Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite, upošteva pa se še mnenje trenerja. Ta čast je doletela mene, neizmerno sem vesel, skoraj ne morem verjeti,« je povedal Doplihar.
S trenerjem Luko Kovicem bosta tako pripravila načrt do začetka paraolimpijskih iger, ki se pričnejo 24. avgusta v Tokiu.
Anej Doplihar
Anej Doplihar je po rodu iz Dornberka v Vipavski dolini, izučil se je za avtoserviserja in strojnega tehnika. Hitro se je zapisal športu. Do leta 2017 je bil motokrosist, po nesreči pa je začel s parakolesarjenjem. Na pravkar minulem svetovnem prvenstvu je Doplihar v kronometru med 28 tekmovalci zasedel 15. mesto, v cestni dirki pa se je prebil na 17. mesto.
Paraolimpijski šport
Parakolesarstvo je paraolimpijski šport, s katerim se lahko ukvarjajo športniki najrazličnejših vrst invalidnosti. Glede na svoje sposobnosti kolesarji vozijo običajno cestno kolo, ročno kolo, tricikel ali tandem. Zaradi različnih telesnih okvar so parakolesarji klasificirani v ustrezne tekmovalne skupine, in sicer glede na obseg tekmovalnih zmožnosti, ki izhajajo iz njihove okvare. Športniki z okvaro hrbtenjače ali z amputiranimi spodnjimi udi kolesarijo z ročnimi kolesi (kategorije H1-H5), športniki z nevrološkimi okvarami oziroma poškodbami glave uporabljajo tricikle (kategoriji T1, T2), športniki z nevrološkimi okvarami in amputiranimi okončinami kolesarijo s prilagojenimi cestnimi kolesi (kategorije C1 – C5), slepi in slabovidni športniki pa skupaj s partnerjem tekmujejo na tandemih (kategorija B). Pri cestnem parakolesarstvu poznamo cestne dirke in vožnjo na čas (kronometer), ročni kolesarji pa se pomerijo tudi v štafeti. Dirke na velodromu so omejene zgolj na kolesarje na cestnih kolesih in tandemih, ki se pomerijo v šprinterskih in vzdržljivostnih disciplinah.
Sodelovanje v kampanji Nič mi ne manjka
Anej Doplihar je tudi eden od junakov odmevne kampanje Nič mi ne manjka, v kateri sta združila moči Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite ter zlati sponzor Lidl Slovenija, ki skupaj z zvezo razvija tudi program Postani športnik. Namen programa je vzpostaviti učinkovit dolgoročni sistem za večje vključevanje mladih invalidov v šport ter obenem dvig prepoznavnost pomena športa invalidov v slovenski javnosti. Mladi namreč skozi šport in rekreacijo razvijajo svoje zmožnosti, krepijo samopodobo in s tem pomembno pripomorejo h kakovosti življenja.