Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacija v Republiki Sloveniji (FIHO) je na forumu »Partnerstvo za prihodnost« skupaj s stroko, politiki in gospodarstveniki iskala načine, kako lahko kot posamezniki, organizacije in država prispevamo k družbi, v kateri bo imel vsakdo možnost zaživeti dostojno. Obenem so iskali tudi odgovore na vprašanja, kako okrepiti našo družbeno odgovornost in sisteme pomoči ter zagotoviti, da nihče ne ostane pozabljen. Direktor FIHA Borut Sever se je zahvalil organizacijam, ki vsakodnevno pomagajo pri reševanju težav, in poudaril: »Danes smo glasno povedali, da si želimo vzpostaviti partnerstvo za prihodnost.«
Fundacija FIHO s financiranjem več kot stotih humanitarnih in invalidskih organizacij vsako leto pomaga skoraj 400 tisoč Slovencem in Slovenkam. »FIHO finančno podpira skorajda vsak projekt humanitarne pomoči in pomoči invalidom v Sloveniji. Podpira dejavnosti, ki izboljšujejo socialni položaj ter omogočajo samostojno in neodvisno življenje. S tem spodbuja zagotavljanje človekovih pravic in enakopravno vključevanje v družbo. S ciljnim delovanjem, organiziranostjo in transparentnostjo velja tudi za enega najboljših zgledov zagotavljanja pomoči najranljivejšim v Evropski uniji,« je zapisano na spletni strani FIHA. Sever je povedal, da je tak sistem financiranja redek in ga drugje v svetu tako rekoč ni. »Naša fundacija pomaga vsakomur. Vsaka organizacija, ki izvaja nekaj dobrega za invalide, lahko pristopi. To priznavajo tudi v Evropi, kjer nas kolegi velikokrat sprašujejo, kako je to urejeno. Tudi v Združenih narodih smo prejeli pohvalo za naš sistem delovanja. To pa seveda ne pomeni, da ga ne bi mogli še izboljšati,« meni Sever.
»Partnerstvo bo trajalo, dokler bo neobvezno«
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da so največji kapital Slovenije ljudje s svojimi sposobnostmi. »99 odstotkov malih in srednjih podjetij je družinskih, in če kdo razume sočloveka, ga razumejo družinska podjetja. Zato podatki, ki kažejo, da smo Slovenci nagnjeni k temu, da pomagamo pomoči potrebnim, niso nič čudnega.« Ob tem je pohvalil izboljšanje poslovanja fundacije in sklenil: »Partnerstvo bo trajalo, dokler bo neobvezno.«
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je poudarila, da je ena od težav razdrobljenost zakonskih predpisov: »Prizadevati bi si bilo treba za to, da bi množico manjših pravic strnili v večje pravice. Omogočiti je treba bolj pregleden in bolj transparenten sistem.« Dodala je še, da moramo postati čedalje bolj vključujoča družba.
Nagrajevanje kot motivacija za družbeno odgovornost
Podjetnik in humanitarec Ivo Boscarol je poudaril, da smo vsi del družbe: »Boli me, da smo podjetniki nemalokrat obravnavani kot izmeček te družbe, češ da vse samo izkoriščamo in mastno služimo. Ko sem dal 25-milijonsko, največjo zasebno donacijo za javno zdravstvo, me je poslanec državnega zbora označil za tajkuna, ki ga je treba z vilami izgnati iz države. Ob to se ni nihče obregnil. Take stvari bolijo, ker če kaj podariš, ne pričakuješ pohvale, ampak zgolj to, da bi bil enako obravnavan kot normalen državljan. Želimo biti enakovreden del družbe, ki prispevamo v družbo nazaj tisto, kar smo ustvarili.« Boscarol je prepričan, da bi država s priznanji in pohvalami podjetja lahko še bolj motivirala k donacijam: »Če nihče ne opazi, da si družbeno odgovoren, potem pač ni toliko odziva, kot bi ga lahko bilo.« Direktor in lastnik podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek je dejal, da je lani družbi vrnil skoraj 5 milijonov evrov, kar je skoraj 15 odstotkov prihodkov podjetja. »Zato se mi ne zdi pametno, da bi ob tem velikem prispevku državi še kaj uzakonili. Ne potrebujemo dodatnih zakonov. V našem podjetju veliko vlagamo v dobre odnose, pa čeprav to ni predpisano. Jaz dobim veliko prošenj za pomoč od ljudi v stiski in vsega tega ne moreš niti prebrati. Zato sem se odločil, da bom z donacijami podpiral lokalno skupnost,« je povedal Kronovšek.
Ukiniti davek na loterijske srečke ali ne?
Predsednica uprave Loterije Slovenije Romana Girandon je povedala, da je 10-odstotni davek od srečk, ki ga je vlada vpeljala leta 2012, spremenil razmerja: »Smiselno bi bilo pretehtati dvoje – ali je obdavčevanje loterije namenjeno ranljivim skupinam in kakšen je način obdavčitve. Trenutni način namreč zmanjšuje dobitke igralcem. Če si prej zadel 5 evrov, danes dobiš manj. S tem se zmanjšuje konkurenčnost Loterije Slovenije, velik problem pa je tudi ilegalen trg, ki raste na ta račun.«
Ker je pomoči potrebnih vedno več, na FIHU iščejo dodatne mehanizme za pomoč ranljivim skupinam v družbi. »Prvi korak je, da se pogovarjamo o tem. Razmišljamo o možnostih, kot je doniranje ob vsakem nakupu do okroglega evra, morda davčnih olajšavah, ki bi stimulirale podjetja, da so še bolj dobrodelna,« je naštel Borut Sever.
Spoštovanje in dostojanstvo
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je prepričan, da v Sloveniji primanjkuje spoštovanja tako med ljudmi kot tudi do države. »Danes smo slišali veliko kritik in nič pohval. Slovenija je v desetih letih naredila velike korake, postali smo država z najmanjšo stopnjo revščine med otroki in revščine nasploh. Imamo 45 tisoč brezposelnih in vsak, ki lahko dela in je pripravljen delati, dobi službo. Naši izvozni trgi še vedno ustvarjajo gospodarsko rast. Osebna asistenca, kot je urejena pri nas, je urejena le še v skandinavskih državah. Sistem zaposlovanja invalidov je tako dober, da nas ministri drugih evropskih držav sprašujejo za nasvete,« je naštel Mesec.
Dekanja fakultete za socialno delo dr. Mojca Urek pa je spomnila, da je prvo načelo organiziranja pomoči ranljivim skupinam in invalidom, da se jim ne jemlje dostojanstva. »Zbiralne akcije, ki jih ne podcenjujem, z razkrivanjem zgodb, lepljenjem nalepk so v nasprotju s tem dostojanstvom, potiskajo ljudi v stiske in neke okvire hvaležnosti,« je opozorila. Rešitev vidi v stiku z ljudmi in dolgoročnem sodelovanju.
Dobre prakse, izobraževanje in usposabljanje mladih, krepitev solidarnosti in hvaležnosti med mladimi pa je tisto, kar lahko po mnenju predsednica Sveta FIHA Nataše Sorko okrepi družbeno odgovornost. »Vemo, kako prostovoljno delo bogati človeka in spodbuja širšo javnost k večji družbeni odgovornosti,« je dejala ter dodala, da FIHO ni zgolj institucija, ki deli denarna sredstva: »Ti ljudje potrebujejo tudi psihosocialno podporo, in šele ko se bodo zacelili, bodo lahko tudi oni vračali družbi.«