V Sloveniji se je usposabljanje psov vodnikov pričelo leta 1953, in čeje do pred kratkim Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije pokrival stroške za psa vodnika oziroma pomočnika le slepim osebam, imajo od 1. maja letos pravico do štirinožnega pomočnika tudi gibalno ovirane osebe.Psi pomočniki so naučeni, da pobirajo in prinašajo razne predmete kot so telefon, kovanci, jedilni pribor, daljinec za TV, časopis, zdravila, glavnik, copati, odpirajo in zapirajo vrata, prižigajo in ugašajo luči, pomagajo osebi pri oblačenju, slačenju, so opora pri gibanju, pomagajo premikati paralizirane ude, lahko vlečejo invalidski voziček, lastnika spremljajo in mu pomagajo pri vsakodnevnih opravilih kot so nakupovanje, obisk pošte, banke. Pes pomočnik pa je invalidu tudi družabnik, spremljevalec in prijatelj. Gibalno oviran invalid lahko vlogo za psa pomočnika da na kateri koli upravni enoti v državi, tudi na Upravni enoti Žalec, kjer nam je načelnica Simona Stanter pojasnila, kako poteka postopek.
Kaj vse mora vsebovati ta vloga, katere pogoje mora izpolnjevati prosilec?
Vloga za uveljavljanje pravice do psa pomočnika mora vsebovati, tako namreč določa Pravilnik o psih pomočnikih, poleg osebnih podatkov vlagatelja, tudi opis velikih težav pri gibanju, prenašanju ali ravnanju s predmeti ter o ustreznih psihofizičnih lastnostih in primernih bivalnih razmerah. Vsebovati mora tudi izjavo vlagatelja o zagotavljanju ustreznih bivalnih razmer za psa. Pravico do psa pomočnika pridobi težko ali najtežje gibalno ovirani invalid, ki je polnoletni državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali polnoletni tujec, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji, je sposoben sam sprejeti odločitev za psa pomočnika in je seznanjen z obveznostmi in odgovornostmi, ki jih prinaša taka odločitev. Ima velike težave pri gibanju, prenašanju, premikanju ali ravnanju s predmeti, kar pomeni, da se ne more gibati brez medicinskega pripomočka, moteno ima fino motoriko oziroma ima težko funkcionalno motnjo obeh rok ali je brez rok in je odvisen od tuje pomoči. Imeti mora tudi ustrezne psihofizične lastnosti, primerne bivalne pogoje in socialno mrežo v primeru, ko iz kakršnegakoli razloga za psa pomočnika ne zmore krajši čas skrbeti sam.
Kakšen postopek sledi ter koliko časa traja?
Upravna enota v petnajstoh dneh po prejemu vloge zaprosi Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča ter izvedenca s področja dela s psi pomočniki, da podata izvedenski mnenji in ju pošljeta v 60 dneh od prejema zaprosila upravni enoti. Sredstva za izdelavo mnenja o upravičenosti do psa pomočnika se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Na osnovi mnenja upravna enota izda odločbo o odobritvi oziroma zavrnitvi šolanja psa pomočnika. Po pravnomočnosti odločbe o odobritvi šolanja psa pomočnika izda upravna enota vrednotnico za financiranje šolanja psa. Upravičenec mora nato izbrati izvajalca šolanja in pri njem unovčiti vrednotnico najkasneje v roku enega meseca od njene izdaje.
Koliko časa traja šolanje?
Šolanje psa traja praviloma dvanajst mesecev, izvajajo oziroma ga bodo izvajali za to usposobljeni pasji vodniki oziroma pasje šole, ki bodo izbrane na javnem razpisu. Šolanje zajema učenje opravil, denimo pobiranje, prinašanje, nošenje, odlaganje različnih predmetov, vleka, potiskanje z nosom ali tačkami, poslušnosti, pri tem gre za hojo ob vozičku, sedi, prostor, kratkotrajno odlaganje in vedenje psa v javnosti, ko spremlja invalida.
Kaj sledi po končanem šolanju psa?
Po končanem šolanju psa pomočnika član multidisciplinarnega tima inštituta in izvedenec skupaj z izvajalcem opravijo končni preizkus B o usposobljenosti invalida in psa pomočnika za sodelovanje. Če invalid in pes pomočnik uspešno opravita preizkus B, izvedenec po opravljenem preizkusu pripravi zapisnik z opisnimi ocenami, na podlagi katerih oceni, ali je invalid s psom opravil preizkus uspešno ali ne. Če je ocena negativna, lahko invalid s psom še enkrat opravlja preizkus B v roku 30 dni. Po uspešno opravljenem preizkusu B izvajalec invalidu izda identifikacijsko kartico za psa, upravna enota pa izda odločbo o dodelitvi psa invalidu v last.
Kaj se zgodi, ko pes ne more več opravljati nalog zaradi bolezni, poškodbe ali smrti?
Če pes ne more več opravljati nalog zaradi bolezni, poškodbe ali smrti, za katero ni kriv invalid, lahko invalid uveljavlja pravico do novega psa pred potekom osemletnega roka. V primeru, da invalid po svoji krivdi izgubi psa pomočnika, ni upravičen do novega najmanj do izteka osmih let od pridobitve.
Katere dolžnosti ima invalid, ko dobi psa vodnika oziroma pomočnika?
S psom mora invalid ravnati v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali, in drugimi veljavnimi predpisi. Invalid mora biti zmožen skrbeti sam ali s podporo socialne mreže za psa in mu zagotavljati prehrano, negovanje oziroma čiščenje, redno veterinarsko oskrbo, redne sprehode in drugo potrebno. Invalid mora tudi zagotoviti, da pes živi v stanovanju oziroma hiši. Bivalni prostori invalida morajo biti urejeni tako, da omogočajo izpust psa. Poleg naštetega mora psa od dne, ko postane njegov lastnik, zavarovati za poškodbo oziroma škodo, ki bi jo pes storil ljudem ali stvarem, ter psa nezgodno zavarovati za primer bolezni in poškodb. Za konec naj dodamo le še to, da na Upravni enoti Žalec še nismo prejeli tovrstne vloge. So se pa stranke že zanimale za pogoje pridobitve psa pomočnika.
Vesna Pfeiffer