Pri CVIU Velenje so pred kratkim izdali zgodbo Pika Nogavička v lahkem branju in tipno slikanico Pika Nogavička. Predstavitev knjige je bila 5. septembra v Knjižnici Velenje, naslednjo predstavitev pa lahko ujamete 24. oktobra ob 18. uri v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.
Knjigo je ilustrirala učenka CVIU Velenje Tita Jenko. V krajšem pogovoru smo se o knjigi in procesu njegove izdelave pogovarjali z Matejo Meh, specialno pedagoginjo s CVIU Velenje, in Tito Jenko, učenko CVIU Velenje, ki ji je pri interpretaciji odgovorov pomagala mama.
Kako, da ste se odločili za Piko Nogavičko? In kako, da ste se odločili tako za knjigo v lahkem branju kot tudi za tipno slikanico? Kakšne so pri vas potrebe po takšnih prilagoditvah?
Mateja Meh: Pika Nogavička je junakinja našega mesta Velenje, kjer je tudi naša šola. Tako je zgodba nam vsem poznana in Piko Nogavičko redno spremljamo. Od zdaj naprej pa bo njena zgodba razumljivejša in dostopnejša za vse. Njeno dostopnost pa uresničuje tudi tipna oblika zgodbe, ki je obogatena z brajico. Želela bi poudariti, da obe knjigi omogočata dostop do informacij vsem ljudem, uresničujeta socialno vključenost za vse ljudi in podpirata samostojnost vseh ljudi. Knjigo je izdala Knjižnica Velenja in v Knjižnici Velenje obe obliki knjige najdemo v zbirki Lažje berem. Potrebe po tovrstnih prilagoditvah so vse večje. Le na tak način lahko govorimo, da je branje dostopno prav vsem, tudi tistim, ki potrebujejo prilagoditve, da lahko berejo. Skupaj z avtorico Aksinjo Kermauner se zavzemamo, da bi bilo čim več takšnih zgodb. Ponosni smo, da je Pika Nogavička dobila svojo knjigo.
Piko Nogavičko je ilustrirala Tita Jenko, učenka vaše šole. Kako je potekal proces ilustriranja, ste sodelovali z avtorico priredbe?
Mateja Meh: Nujno je sodelovanje oz. usklajevanje med avtorico, ilustratorko in testnimi bralci. Pomembno nam je bilo, da ilustracije dopolnjujejo besedilo in da so razumljive. Razumljivost ilustracij so preverjali testni bralci.
Tita, na kakšen način se lotevaš ilustracij zgodb, kaj se ti zdi najbolj pomembno, ko ilustriraš določeno zgodbo?
Tita Jenko: Ker ne znam brati, pisati in govoriti, mi je moja mama veliko pomagala, da sem lahko ustvarila toliko ilustracij. Najprej mi je prebrala del zgodbe. Za boljše razumevanje sva pogledali še risani film o Piki Nogavički. Risani film sem zelo dobro poznala že od prej. Ob mamini razlagi sem lažje razumela, kaj je pisateljica želela napisati. Najbolj pomembno mi je, da dobro razumem, kaj naj narišem in o čem zgodba govori. Ko imam predstavo, mi vse postane lažje. Rada rišem ob spremljavi glasbe.
Kaj ti pomeni ilustracija oz. risanje? Ali imaš načrte, da boš tudi v prihodnje ilustrirala?
Tita Jenko: Zelo, zelo rada rišem. Risanje mi veliko pomeni. Upam, da bom še kdaj v prihodnosti dobila takšno veliko priložnost za ilustriranje knjige. In da bi me tako veselila, kot me je Pika Nogavička.
Mateja Meh: Tito bomo tudi v prihodnje vključevali v projekte lahkega branja in ji omogočali ilustriranje naših zgodb.
Se kot CVIU Velenje lotevate še kakšnih drugih projektov na področju lahkega branja?
Mateja Meh: Projektov je kar nekaj, saj lahko branje radi delamo, ker se ob tem veliko naučimo. Pri ustvarjanju lahkega branja sodelujemo z različnimi pisatelji, Zavodom RISA in Knjižnico Velenje. Izpostavim naj le dva trenutna projekta. Prvi je, da pripravljamo rubriko za časopis 20 minut, drugi pa je, da za Knjižnico Velenje pripravljamo vodnik po knjižnici.
