Vtorek, 3. januarja 2017, si ob 21. uri na TV SLO 2 lahko ogledate celovečerni film Pisma iz Egipta z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, ki ga je leta 2010 TV Slovenija posnela v sodelovanju s produkcijsko hišo Casablanca. Film vključuje resnična dejstva, kot je izum slovenske znanstvenice ter črpa tudi iz zgodovine, iz izkušenj aleksandrink, slovenskih žensk, ki so odhajale služit kruh v Egipt.
Osrednja junakinja filma je znanstvenica, kemičarka Irena. Irena skuša življenje krmiliti med svojo kariero in strastjo do kemije ter ohranjanja starih dokumentov, skrbjo za hčer Lizo ter ohranitvijo svojega krhajočega se zakona z Damjanom. Za doktorat se že dlje časa ukvarja z odkritjem formule za ohranjanje črnila na starih dokumentih, ne da bi se dokumenti pri tem poškodovali. Njeno strast do znanstvenega odkritja spodbujajo pisma njene babice, aleksandrinke. Irenina babica je, da bi lahko finančno pomagala k preživetju svoje družine, kot številne druge Slovenke odšla služit kruh k bogatim družinam v Egipt, kjer so delale kot dojilje. Težke okoliščine, ki so jih te ženske zapustile, so bile ob njihovi vrnitvi še trše. Ireni njena mama pove, da so bile ob prihodu domov zaničevane, lastne družine in sovaščani so jim obrnili hrbet v prepričanju, da so denar prislužile na umazan način. Irenino babico je tako dedek ob vrnitvi zaprl v skedenj, Irenina mati, takrat komaj desetletna deklica, pa ji je pred vrata nosila hrano. Irena tako s svojim prebiranjem pisem in trmastim poizvedovanjem o babici odpira stare rane, breme, ki ga mati nosi s seboj že vsa ta leta. Irena se trudi, da bi živela drugačno življenje, prepričana je, da je lahko ženska enakopravna - tako v svojem poklicnem kot zakonskem življenju. Žal njen mož misli drugače. Prepričan je, da bi se ženo morala bolj posvečati njemu, zato se zaplete z drugo žensko. Irena razumevanja ne najde niti pri svoji materi, ki prav tako misli, da bi se hčer morala bolj posvečati zakonu kot znanosti. Nazadnje pa babičina pisma mater in hčer zbližajo, prva se sooči s svojimi bremeni iz otroštva, druga pa tudi v njih najde moč, da ostane zvesta sama sebi.
Pisma iz Egipta – tudi film o enakosti spolov in enakih možnostih
V 20. stoletju so si ženske izborile številne pravice, vendar pa predsodki do žensk še vedno niso izginili. Režiserka Polona Sepe je med nastajanjem filma dejala, da je bil tudi to eden od razlogov, da se je odločila posneti to zgodbo: »Zato, ker smo se ženske navadile na določene stvari, pa se ne bi smele. Hotela sem pokazati, da te stvari niso povsem v redu.« Kljub pravicam, ki jih ženske imajo oziroma so jih dosegle, se s situacijo, kakršna je, še vedno ne bi smele sprijazniti. V Sloveniji namreč še vedno obstaja dejstvo, da znanstvenice niso tako vpletene v kariere kot moški, in tudi ideja o delitvi gospodinjstva je v številnih družinah in partnerstvih bolj ideja kot dejansko stanje. Tako naj bi kazale raziskave.
Pisma iz Egipta – film, osnovan na pravem odkritju slovenske znanstvenice
Scenarij za film je leta 2007 nagradil Eurowistdom, s katerim Evropska komisija za znanost in tehnologijo podpira teme, ki obravnavajo znanstveno tematiko in problematiko žensk v znanosti. Zgodba namreč temelji na dejanskem odkritju omenjene formule, ki ga je odkrila prav slovenska znanstvenica dr. Jana Kolar.
Igralska zasedba
V glavni vlogi znanstvenice Irene vidimo Aleksandro Balmazovič, njeno mamo igra Draga Potočnjak, starokopitnega moža Damjana Sebastian Cavazza, odraščajočo hčer Lizo pa Maša Bizjak. Igralsko zasedbo sestavljajo še Primož Pirnat, Saša Mihelčič, Saša Pavlin, Svetozar Polič, Gašper Tič, Grega Zorc, Pavle Ravnohrib in Igor Štamulak. Direktor fotografije je Bojan Kastelic, scenografinja Urša Loboda, kostumografinja Meta Sever, maskerka pa Anja Godina.
Scenarij in režija pa sta delo Polone Sepe.
Vabljeni k ogledu celovečernega slovenskega filma Pisma iz Egipta v torek, 3. januarja 2017, ob 21. uri na 2. programu TV Slovenija. Film je opremljen z zvočnim opisom za slepe in slabovidne.
V. R.
