Plesati je začel že pri 11 letih in se vse od takrat ni ustavil. Sledite mu lahko na različnih družbenih omrežjih, vse od Twitterja in Instagrama pa do TikToka, kjer objavlja pod nadimkom andrewdancer97, trenutno pa mu sledi več kot 50 tisoč sledilcev z vsega sveta.
Kako se je vse skupaj začelo? Kako se spominjate svojih prvih plesnih korakov?
Že od nekdaj sem rad plesal, denimo na družinskih zabavah. Vendar sem resno začel plesati pri približno 11 letih, ko sem na BBC začel gledati oddajo Strictly Come Dancing.
Kako ste se naučili plesati?
Včasih sem si ogledal veliko ponovitev Strictly Come Dancing in posnemal gibe profesionalnih plesalcev in različne vrste plesa. Tako moški kot ženski del sem odplesal kar sam! Z lekcijami plesa pa sem začel pri 15 letih pri Dynamic Dance, kjer sem bil edini fant v skupini.
Kako pomembna je bila vaša družina za vašo plesno pot?
Moja družina je zelo pomembna in me je vedno podpirala, vodila na pouk, mi pomagala dostopati do priložnosti, gledala moje nastope in me na splošno spodbujala in skrbela zame.
Kako se počutite, ko plešete?
Počutim se res zelo srečno in uživam v izražanju.
Ples vam je pomagal spoznati veliko ljudi, kajne? Se spomnite kakšnih posebnih srečanj?
Imel sem res srečo in s plesom spoznal veliko čudovitih pa tudi znanih ljudi. Še posebej rad se srečujem s profesionalnimi plesalci iz šova Strictly Come Dancing, kot so Aljaž Škorjanec in njegova žena Janette Manrara, Anton Du Beke in Dianne Boswell. Spoznal sem tudi Judi Dench in veliko glasbenih in gledaliških zvezd.
Velik preboj se je leta 2019 zgodil na BBC-jevem The Greatest Dancer. Kako se spomnite te predstave?
Spomnim se, da sem bil zelo navdušen, vesel in od vsega močno prevzet, ko se je odprl zastor. Zelo mi je prijalo, ko sem na odru slišal navdušeno ploskanje publike in prijetne besede sodnikov. Užival sem, ko je na oder pritekel moj dobri prijatelj Tom in sva se objela. Spomnim se, da sem skočil na voditelja Jordana Banja in ga močno objel.
Kot ambasador sodelujete tudi z organizacijo Mencap, vodilno britansko dobrodelno organizacijo za ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Kako sodelujete z njimi?
Zelo sem ponosen, da sem njihov ambasador. Zanje sem posnel različne videoposnetke o prijateljstvu, bratih in sestrah ter vrsto Youtube videoposnetkov o fitnesu.
Prav tako sem pomagal zbrati več kot 17 tisoč britanskih funtov s plesnim Boogie-thonom, ko sem v minuti in pol odplesal petnajst različnih plesnih stilov, s čimer sem želel pokazati na to, da v Veliki Britaniji živi okrog 1,5 milijona ljudi z motnjami v duševnem razvoju.
Delate kot plesni asistent pri Tailfeather Dancu. Kaj je Tailfeather Dance?
Tailfeather Dance je ustanovila moja učiteljica plesa Imogen Butler. Gre za skupino mladih odraslih z motnjami v duševnem razvoju, ki skupaj, trenutno sicer preko Zooma, treniramo, plešemo in včasih snemamo video posnetke za različne glasbene sloge.
Sem tudi del TailfeatherTV, ki je nov YouTube kanal organizacije Tailfeather Dance. Ustvarili smo ga mladi odrasli z motnjami v duševnem razvoju. S posnetki pomagamo otrokom pri uporabi znakovnega jezika, plesa in petja.
Kakšna je vaša vloga plesnega asistenta?
Ko smo v dvorani, pomagam s postavitvijo plesnega prostora in izbiro glasbe, plesalce vodim na ogrevanju, jim pomagam pri učenju kakršnih koli plesnih gibov ter jim dajem spodbudo in podporo med izvedbami posameznih delov.
Kako je epidemija koronavirusa vplivala na vaše delo?
Na žalost so odpovedali veliko nastopov, vključno z vodenjem nacionalnega plesa na londonskem maratonu, kjer bi moral nastopiti prav kot ambasador organizacije Mencap. Odpovedali so tudi nekaj pomembnih dobrodelnih plesnih nastopov na glavnem odru v dvorani London ExCel.
Pred časom sem dobil vabilo plesne družbe Matthew Bourne’s New Adventures, tam bi že moral trenirati, vendar je sedaj vse skupaj prestavljeno na julij.
Vseeno še vedno veliko plešete?
V zadnjem času plešem, delam koreografije in vodim delavnice predvsem preko Zooma.
Ustvaril sem tudi številne video performanse za dobrodelne ustanove na področju invalidnosti, ki so bile zelo zabavne.
Treninge imamo skoraj vsak dan, razen v nedeljo, včasih tudi dva na dan. Upam, da se mi obetajo dobri projekti.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Rad bi postal profesionalni plesalec. Rad bi nastopal na Strictly Come Dancing, predvsem pa si želim še naprej nastopati, se učiti, uživati in se zabavati.
Ste spretni, odločni in navdušeni nad plesom. Kakšno bi bilo vaše sporočilo ljudem z motnjami v duševnem razvoju, ki poskušajo postati boljši, pa najsi bo to pri plesu ali kje drugje?
Morda bo trajalo nekaj časa, pri tem, kar delate, boste soočeni z različnimi izzivi, vendar nadaljujte, delajte, kar imate radi, verjemite vase in v to, kar počnete, poiščite pomoč, če le lahko, predvsem pa se potrudite, da ne boste preveč pod stresom in se boste pri tem zabavali.
Kaj bi še lahko storili za plesalce z motnjami v duševnem razvoju, da bi bili v prihodnosti bolj vključeni, kot so danes?
Želim si, da bi imeli enake možnosti kot kateri koli drugi plesalec, da bi bili ljudje vključujoči - predvsem mislim na najbolj znana podjetja ali skupine. Da bi se tudi ti po potrebi prilagodili.
Plesalci z motnjami v duševnem razvoju imajo enake cilje, želje in težnje kot vsi ostali plesalci: nastopati, biti vključeni in cenjeni zaradi njihovega trdega dela in talenta.
